Zadeva T‑91/11
InnoLux Corp.
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Svetovni trg zaslonov s tekočimi kristali (LCD) – Sporazumi in usklajena ravnanja na področju cen in proizvodnih zmogljivosti – Krajevna pristojnost – Domača prodaja – Prodaja končnih proizvodov, ki vključujejo kartelne proizvode – Enotna in trajajoča kršitev – Globe – Metoda zaokroževanja – Neomejena pristojnost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. februarja 2014
1. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Način izračuna, določen s smernicami Komisije – Izračun osnovnega zneska globe – Določitev vrednosti prodaje – Merila – Upoštevanje prodaj, ki dejansko niso bile prizadete zaradi kršitvenih ravnanj – Dopustnost – Upoštevanje vrednosti kartelnih izdelkov, vključenih v končne izdelke, ki so bili prodani tretjim s strani hčerinskih družb – Dopustnost
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)
2. Konkurenca – Pravila Unije – Ozemeljska veljavnost – Omejevalni sporazumi med podjetji, ki imajo sedeže izven Unije, vendar se izvajajo in učinkujejo na notranjem trgu – Pristojnost Komisije za uporabo pravil Unije o konkurenci – Dopustnost z vidika mednarodnega javnega prava – Posredovanje hčerinskih družb, izpostav ali podružnic s sedežem izven Unije – Nevplivanje
(člen 101 PDEU)
3. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Način izračuna, ki upošteva različne elemente fleksibilnosti – Diskrecijska pravica Komisije – Spoštovanje načela enakega obravnavanja
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočilo Komisije 2006/C 210/02)
4. Konkurenca – Globe – Diskrecijska pravica Komisije – Presoja glede na posamično ravnanje podjetja – Učinki neobstoja sankcije zoper drugi gospodarski subjekt – Neobstoj – Uveljavljanje ugodnosti na podlagi kršitve, zaradi katere je imel koristi drugi gospodarski subjekt – Nedopustnost
(člen 101(1) PDEU)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Začasna narava – Obveznost Komisije, da v končnem sklepu pojasni razlike, ki obstajajo med slednjim in njenimi začasnimi ugotovitvami – Neobstoj
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))
6. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Naložitev odgovornosti za celotno kršitev enemu podjetju – Pogoji
(člen 101(1) PDEU)
7. Omejevalni sporazumi – Razmejitev trga – Predmet – Presoja vpliva omejevalnega sporazuma na konkurenco in trgovino med državami članicami – Posledice očitkov v zvezi z omejevalnim sporazumom
(člen 101(1) PDEU)
8. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Enotna in trajajoča kršitev – Obveznost Komisije, da ravnanje, ki je imelo za posledico enotno in trajajočo kršitev, obravnava v enem postopku – Neobstoj – Diskrecijska pravica Komisije glede obsega postopkov – Meje – Spoštovanje načela ne bis in idem
(člen 101(1) PDEU)
9. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba o ugotovitvi kršitve – Obveznost obrazložitve – Obseg
(členi 101(1) PDEU, 102 PDEU in 296 PDEU)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Meje – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Obveznost Komisije, da upošteva svojo predhodno prakso odločanja – Neobstoj
(člen 101(1) PDEU)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Način izračuna, določen s smernicami Komisije – Izračun osnovnega zneska globe – Upoštevanje značilnosti kršitve kot celote
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 19 do 25)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Upoštevanje nesodelovanja podjetja med upravnim postopkom – Povečanje globe – Zahteva
(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, členi 18(2) in (3), 23(1) in 31)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 36 do 48 in 53.)
2. V zvezi s konkurenco, kadar se podjetja s sedežem zunaj EGP, ki proizvajajo blago, ki se prodaja tretjim osebam v EGP, uskladijo glede cen, ki jih zaračunavajo kupcem s sedežem v EGP, in to uskladitev izvajajo tako, da dejansko prodajajo po usklajenih cenah, sodelujejo pri usklajenih ravnanjih, katerih cilj oziroma posledica je omejevanje konkurence na notranjem trgu v smislu člena 101 PDEU in za katere je Komisija krajevno pristojna, da jih preganja. Kršitev člena 101 PDEU vključuje dva elementa ravnanja, in sicer sklenitev omejevalnega sporazuma in njegovo izvedbo. Če bi bila uporaba prepovedi, določenih v konkurenčnem pravu, odvisna od kraja sklenitve omejevalnega sporazuma, bi bilo to za podjetja očitno sredstvo, s katerim bi se zlahka izognila navedenim prepovedim. To, kar šteje, je torej kraj izvedbe omejevalnega sporazuma.
Poleg tega za določitev, ali je ta kraj v EGP, ni pomembno, ali so udeleženci omejevalnega sporazuma uporabili hčerinske družbe, zastopstva ali podružnice s sedežem v EGP, da bi vzpostavili stike s kupci, ki imajo tam sedež. Če je pogoj v zvezi z izvedbo izpolnjen, je pristojnost Komisije za uporabo pravil Unije o konkurenci v zvezi s temi ravnanji zajeta v načelu teritorialnosti, ki je splošno priznano v mednarodnem javnem pravu.
Kadar ima omejevalni sporazum svetovnih razsežnosti protikonkurenčni cilj, se izvaja na notranjem trgu že zato, ker se kartelni proizvodi prodajajo na tem trgu. Izvedba omejevalnega sporazuma ne pomeni nujno, da ustvarja dejanske učinke. Vprašanje, ali je omejevalni sporazum res konkretno vplival na cene, ki jih zaračunavajo udeleženci, je upoštevno le v okviru določitve teže omejevalnega sporazuma za izračun globe, če se Komisija odloči, da se bo med merili, ki jih lahko upošteva v tem okviru, oprla na to merilo. Koncept izvedbe v bistvu temelji na pojmu podjetja v konkurenčnem pravu, ki mu je treba priznati odločilno vlogo pri določitvi meja krajevne pristojnosti Komisije za uporabo navedenega prava. Natančneje, če je bilo podjetje udeleženo v omejevalnem sporazumu, ki je bil zasnovan zunaj EGP, mora Komisija imeti možnost začeti postopek v zvezi s posledicami, ki jih ima ravnanje tega podjetja na konkurenco na notranjem trgu, in mu naložiti globo, sorazmerno s škodljivostjo tega omejevalnega sporazuma za konkurenco na navedenem trgu.
(Glej točke od 58 do 60, 66, 67, 69, 70 in 75.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 78 do 80 in 88.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 93 in 142.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 95 in 96.)
6. Glej besedilo odločbe.
Glej točke od 101 do 103, 126 in 128.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 129 do 134.)
8. V zvezi s konkurenco, čeprav pojem enotne in trajajoče kršitve Komisiji omogoča, da v enem samem postopku in eno samo odločbo hkrati obravnava več ravnanj, ki bi jih bilo mogoče obravnavati posamično, pa ne pomeni, da ima Komisija obveznost, da tako ravna. Komisija ima namreč glede obsega postopkov, ki jih začne, diskrecijsko pravico. V zvezi s tem ni dolžna ugotoviti in sankcionirati vseh protikonkurenčnih ravnanj, sodišči Unije pa – čeprav samo za znižanje globe – ne moreta razsoditi, da bi Komisija glede na dokaze, ki jih je imela na voljo, morala dokazati obstoj kršitve v določenem obdobju in za določeno podjetje.
Izvrševanje te pravice je predmet sodnega nadzora. Vendar bi se odločitev Komisije lahko štela za zlorabo pooblastil le, če bi bilo lahko dokazano, da je Komisija brez objektivnega razloga sprožila dva različna postopka v zvezi z enim dejanskim položajem. Kadar Komisija nima oziroma še nima zadostnih dokazov proti določenim podjetjem, osumljenim sodelovanja pri isti enotni kršitvi, ta okoliščina pomeni objektivni razlog, ki upravičuje odločitev Komisije, da različne subjekte preganja v različnih postopkih, vendar mora Komisija glede na okoliščine spoštovati načelo ne bis in idem.
(Glej točke od 136 do 139.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 141.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 144.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 50 in 151.)
12. V zvezi s konkurenco, za nadzor zakonitosti odločb, ki jih sprejme Komisija, velja neomejena pristojnost, ki jo sodišču Unije podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003 v skladu s členom 261 PDEU. Ta pristojnost sodišču omogoča, da preseže le nadzor zakonitosti in nadomesti presojo Komisije s svojo ter tako odpravi, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen. Zato mora Splošno sodišče v trenutku, ko bo sprejelo svojo odločitev, v okviru svoje neomejene sodne pristojnosti presoditi, ali je bila zadevnim podjetjem naložena globa, katere višina pravilno izraža težo zadevne kršitve. Čeprav mora Splošno sodišče za določitev zneska globe samo presoditi okoliščine obravnavane zadeve, izvrševanje neomejene pristojnosti pri določanju zneska naloženih glob ne sme povzročiti diskriminacije med podjetji, ki so bila udeležena pri omejevalnem sporazumu, ki je v nasprotju s členom 101(1) PDEU.
Vendar ima Komisija, da bi ohranila polni učinek člena 18(2) in (3) Uredbe št. 1/2003, pravico zavezati podjetje, naj ji posreduje vse potrebne podatke o dejstvih, s katerimi se ta institucija lahko seznani, in ji po potrebi pošlje dokumente, ki jih poseduje, pod enim samim pogojem, da mu ne sme naložiti, naj ji posreduje odgovore, s katerimi bi bilo prisiljeno priznati obstoj kršitve, ki jo mora dokazati Komisija. Podjetje, na katero Komisija naslovi zahtevo po informacijah na podlagi določb člena 18 Uredbe št. 1/2003, je zato dolžno aktivno sodelovati in se lahko kaznuje s posebno globo, določeno v členu 23(1) te uredbe, ki lahko znaša do 1 % njegovega celotnega prometa, če namerno ali iz malomarnosti posreduje napačne ali izkrivljene informacije. Iz tega izhaja, da sme Splošno sodišče pri izvajanju svoje neomejene sodne pristojnosti glede na okoliščine primera upoštevati nesodelovanje podjetja in posledično povečati znesek globe, ki mu je bila naložena za kršitev členov 101 PDEU ali 102 PDEU, če to podjetje za isto ravnanje ni bilo sankcionirano s posebno globo na podlagi določb člena 23(1) Uredbe št. 1/2003.
Tak bi na primer lahko bil primer, kadar podjetje v odgovor na tako zahtevo Komisije v upravnem postopku namerno ali iz malomarnosti ne bi predložilo za določitev zneska globe odločilnih podatkov, ki jih podjetje ima ali bi jih lahko imelo na voljo ob sprejetju izpodbijane odločbe. Čeprav Splošnemu sodišču nič ne preprečuje upoštevanja takih informacij, pa podjetje, ki jih je predložilo v fazi sodnega postopka, s čimer je tako škodovalo cilju in pravilni izvedbi upravnega postopka, kljub temu tvega, da bo Splošno sodišče to okoliščino upoštevalo pri določitvi ustreznega zneska globe.
Okoliščina, da je podjetje priznalo, da je storilo napake, ko je Komisiji predložila podatke, potrebne za izračun vrednosti upoštevne prodaje, saj je vanje vključilo prodajo proizvodov, ki niso kartelni proizvodi, ne omogoča ugotovitve, da to podjetje ni izpolnilo obveznosti sodelovanja, ki izhaja iz določb člena 18 Uredbe št. 1/2003, tako da je to treba upoštevati pri odmeri globe. Zadevno podjetje namreč Komisije ni nameravalo zapeljati v zmoto niti ji ni predložilo neobdelanih podatkov, iz katerih bi morala Komisija izračunati vrednost upoštevne prodaje, ne da bi ji hkrati podalo pojasnila, potrebna za pridobitev razločnih podatkov. Uporabilo je usposobljene zunanje svetovalce, da bi Komisiji lahko predložilo potrebne podatke, vendar jim iz malomarnosti ni pojasnilo razlik med nekaterimi vrstami zadevnih proizvodov. V tej zvezi ni očitno ni imelo interesa, da Komisija prejme nepravilne podatke, ki so vključevali prodajo proizvodov, ki niso kartelni proizvodi, saj so bile te nepravilnosti lahko le v njegovo škodo, ker bi bil zaradi njih znesek globe, ki ji jo je naložila Komisija, povišan.
(Glej točke 156, 157, 165 in od 167 do 172.)