SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(tretji senat)
z dne 1. decembra 2010
Zadeva F‑82/09
Michel Nolin
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Izbris točk za delovno uspešnost in prednostnih točk“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. Nolin predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe direktorja Generalnega direktorata Komisije za kadrovske zadeve in administracijo z dne 19. decembra 2008 o izbrisu 87,5 točke za delovno uspešnost in prednostnih točk, ki jih je tožeča stranka zbrala za napredovanje.
Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi vse stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Napredovanje – Postopek – Točke za delovno uspešnost in prednostne točke
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 29 in 45)
2. Uradniki – Načela – Načelo zakonitosti
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
3. Uradniki – Napredovanje – Postopek – Točke za delovno uspešnost in prednostne točke
4. Uradniki – Ravnanje uprave – Odločba zaradi molka organa – Pojem
5. Uradniki – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Pogoji
6. Uradniki – Napredovanje – Postopek – Točke za delovno uspešnost in prednostne točke
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 29 in 45)
7. Pravo Unije – Načela – Temeljne pravice – Pravica do kontradiktornega postopka
(člen 6(2) PEU)
1. Iz splošne sistematike določb, ki se uporabljajo za napredovanje uradnikov in kot se razlagajo ob upoštevanju načela enakega obravnavanja, je razvidno, da je treba število točk za delovno uspešnost in prednostnih točk, ki ustreza pragu za napredovanje, odšteti od skupnih točk, ki jih je zbral uradnik, ki je napredoval bodisi na podlagi člena 29 bodisi na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov.
Čeprav navedena člena določata različna postopka napredovanja, je namreč izključno v členu 29, ne pa tudi v členu 45, navedena možnost posrednega napredovanja kot ena od možnosti za zasedbo prostega delovnega mesta, niso pa opredeljeni učinki takega napredovanja. Ker člen 29 Kadrovskih predpisov tega ne določa, pa to ne pomeni, da napredovanje na podlagi te določbe nima enakih pravnih učinkov kot napredovanje na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov; nasprotno, na podlagi tega je treba sklepati, da je zakonodajalec sicer določil različna postopka napredovanja, vendar napredovanju na podlagi člena 29 Kadrovskih predpisov ni nameraval pripisati drugačnih pravnih učinkov kot napredovanju na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov.
(Glej točki 46 in 48.)
2. V vsaki odločbi uprave mora biti jasno in natančno navedeno, na kateri pravni podlagi je bila sprejeta, pri čemer mora na navedeni pravni podlagi upravičeno temeljiti pristojnost uprave na zadevnem področju.
(Glej točko 51.)
3. Odločitev o izbrisu točk za delovno uspešnost in prednostnih točk uradnika je posledica odločitve o njegovem napredovanju. Organ, pristojen za napredovanja, ima zato nepreneseno pristojnost za sprejetje take odločbe, ki je samo posledica napredovanja uradnika.
(Glej točko 57.)
4. Pri odločbi zaradi molka organa se predvideva, da je bila upravi predložena zahteva, na katero ta ni odgovorila, ali pa je mogoče iz dejanskega stanja v zadevi razbrati, da je uprava sprejela odločitev, ki je ni formalizirala. Nasprotno pa samo ohranitev pravnega položaja zadevne osebe ne more kazati na obstoj odločbe.
(Glej točki 68 in 70.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 11. maj 2010, Maxwell proti Komisiji, F‑55/09, točka 66.
5. Varstvo zaupanja v pravo se lahko zahteva, če so izpolnjeni trije pogoji. Najprej, upravni organ mora upravičencu dati natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov. Dalje, ta zagotovila morajo biti taka, da pri subjektu, na katerega so naslovljena, ustvarijo legitimna pričakovanja. Nazadnje, dana zagotovila morajo biti v skladu z določbami Kadrovskih predpisov in običajno veljavnimi standardi ali pa mora biti vsaj njihova morebitna nepravilnost taka, da jo razumen in skrben uradnik glede na razpoložljive informacije in svojo zmožnost izvesti potrebna preverjanja lahko spregleda.
Če pri tem ni pisnih ali ustnih zagotovil, se samo čas od izbrisa točk za delovno uspešnost in prednostnih točk uradnika do njegovega napredovanja ne šteje za natančno zagotovilo uprave zadevni osebi, če pravila o napredovanju, katerih zakonitosti navedeni uradnik ne prereka, upravi nalagajo, da mora od skupnih točk, ki jih je ta zbral, odšteti število točk za delovno uspešnost in prednostnih točk, ki ustreza pragu za napredovanje.
(Glej točki 74 in 75.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 6. julij 1999, Forvass proti Komisiji, T‑203/97, RecFP, str. I‑A‑129 in II‑705, točka 70; 11. julij 2002, Wasmeier proti Komisiji, T‑381/00, RecFP, str. I‑A‑125 in II‑677, točka 106; 5. november 2002, Ronsse proti Komisiji, T‑205/01, RecFP, str. I‑A‑211 in II‑1065, točki 54 in 55; 15. november 2005, Righini proti Komisiji, T‑145/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑349 in II‑1547, točka 130.
6. Že dejstvo, da je uradnik napredoval bodisi na podlagi člena 29 bodisi na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, je upravičen razlog za to, da se število točk za delovno uspešnost in prednostnih točk, ki ustreza pragu za napredovanje, odšteje od skupnih točk, ki jih je zbral navedeni uradnik. Vsi uradniki, ki napredujejo, so torej v enakem položaju z vidika odštetja določenega števila zbranih točk, ne glede na to, na kateri pravni podlagi je bilo odločeno o njihovem napredovanju. Zato ne more biti diskriminacije, če se uradnik, ki je napredoval na podlagi člena 29 Kadrovskih predpisov, obravnava enako kot uradnik, ki je napredoval na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov.
(Glej točko 88.)
7. Vsaka stranka v sporu ima v skladu s pravico do kontradiktornega postopka možnost predstaviti pravne ali dejanske argumente, ki se ji zdijo koristni v utemeljitev njenih predlogov, vključno z morebitnimi ugovori nedopustnosti. Ob zatrjevanju, da uveljavljanje neke pravice pomeni zlorabo, je treba dokazati, da namen uveljavljanja navedene pravice ni povezan s ciljem te pravice, ker je zlasti iz uveljavljanja navedene pravice razviden namen škodovati.
(Glej točko 96.)