Zadeva T‑547/13

Rosian Express SRL

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti – Oblika igralnega zaboja – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Obveznost obrazložitve – Pravica do izjave – Člen 75 Uredbe št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 8. oktobra 2015

1.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Člen 75, prvi stavek, Uredbe Sveta št. 207/2009 – Obseg, identičen obsegu člena 296 PDEU

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75, prvi stavek)

2.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Odločba Urada – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg načela

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75, drugi stavek)

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Tridimenzionalna znamka, ki jo sestavlja oblika proizvoda – Razlikovalni učinek – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Tridimenzionalne znamke, sestavljene iz oblike proizvoda – Oblika igralnega zaboja

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

5.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Obseg – Obveznost dokazati pravilnost splošno znanih dejstev – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 76(1))

6.      Znamka Skupnosti – Odločba Urada – Načelo enakega obravnavanja – Načelo dobrega upravljanja – Prejšnja praksa odločanja Urada – Načelo zakonitosti – Nujnost natančne in celovite preučitve v vsakem konkretnem primeru

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 15.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 24 in 25.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 38 do 40.)

4.      Znak, ki je pravokotni zaboj, izdelan iz lesa, s sistemom drsnih stojal za postavitev igralnih elementov in zapiralnim mehanizmom teh stojal na obeh koncih zaboja, nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti. Prijavljena znamka tako vključuje drsni sistem, ki omogoča spojitev štirih igralnih stojal v celoto, igralne elemente in nosilce stojal, ki so umeščeni med štiri nosilne stranice, ki podpirajo celoto, ki je opremljena z dvema ploščicama, ki omogočata zapiranje brez dodatnega pakiranja. Vsaka stranica ima na notranji strani vrezana dva utora, ki omogočata drsenje dveh parov stojal. Ploščici za zapiranje pravokotne oblike z zaobljenima koncema in poševno odrezanimi robovi sta na okvir pritrjeni z vijakom.

Glede na ta opis se prijavljena znamka bistveno ne razlikuje od standarda ali navad v zadevnem sektorju. Družabne igre in igrače (na primer različice igre remi za otroke, ki so igrače) so običajno zapakirane in se prodajajo v embalaži, izdelani iz različnih vrst materialov, vključno z lesenimi zaboji.

Znano je namreč, da so zadevni proizvodi pogosto predstavljeni v pravokotnih lesenih zabojih. Tudi način odpiranja in sestavljanja zaboja, katerega oblika sestavlja zadevno znamko, torej drsni sistem stojal, ki omogoča pripravo ali sestavo igre, se bistveno ne razlikuje od standarda in navad v sektorju. Znano je namreč, da za pripravo in sestavo zadevnih proizvodov obstajajo podobni drsni sistemi. Tudi na podlagi skupne presoje različnih značilnosti prijavljene znamke ni mogoče ugotoviti, da se prijavljena znamka bistveno razlikuje od standarda in navad v zadevnem sektorju. Zato prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka, na podlagi katerega bi upoštevna javnost lahko prepoznala proizvode, ki izvirajo iz nekega podjetja, in jih tako razlikovala od proizvodov, ki izvirajo iz drugih podjetij.

(Glej točke od 44 do 46.)

5.      Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) mora na podlagi člena 76(1) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti po uradni dolžnosti preveriti dejstva, ki bi lahko privedla do uporabe absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 7(1) navedene uredbe. Iz tega je razvidno, da lahko Urad svoje odločbe utemelji na dejstvih, ki jih prijavitelj ni navedel.

Čeprav mora Urad v svojih odločbah načeloma ugotoviti pravilnost takih dejstev, pa to ni potrebno, če se sklicuje na splošno znana dejstva. Nič torej ne preprečuje, da Urad pri presoji ne bi upošteval splošno znanih dejstev. Iz tega sledi, da Urad neobstoj razlikovalnega učinka prijavljene znamke lahko zakonito ugotovi tudi tako, da se opre na splošno znana dejstva, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj, splošno pridobljenih na podlagi trženja proizvodov za široko porabo, ne da bi moral navesti konkretne primere.

(Glej točki 47 in 48.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 52.)