Zadeva T‑492/10
Melli Bank plc
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Subjekt, ki je v stoodstotni lasti subjekta, za katerega je ugotovljeno, da sodeluje pri širitvi jedrskega orožja – Ugovor nezakonitosti – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 20. februarja 2013
1. Postopek – Sklep ali uredba, ki med postopkom nadomesti izpodbijani akt– Nov element – Razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov
2. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Obveznost razširitve tega ukrepa na subjekte, ki so v lasti ali pod nadzorom – Lastnost subjekta, da je v lasti ali pod nadzorom – Izvajanje upoštevnih določb prava Unije – Neobstoj diskrecijske pravice Sveta
(Uredbi Sveta št. 961/2010, člen 16(2)(a), in št. 267/2012, člen 23(2)(a) ; Sklep Sveta 2010/413, člen 20(1)(b))
3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Minimalne zahteve
(Člen 296, drugi odstavek, PDEU; uredbi Sveta št. 961/2010, člen 36(3), in št. 267/2012, člen 46(3); Sklep Sveta 2010/413, člen 24(3))
4. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Obveznost obvestitve subjekta o dokazih proti njemu – Obseg
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Skupno stališče Sveta 2001/931, člen 1(4) in (6))
5. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pravica do dostopa do dokumentov – Pravice, ki so pogojene z vložitvijo ustreznega zahtevka pri Svetu
(uredbe Sveta št. 423/2007, št. 961/2010 in št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413)
1. Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 42.)
2. Kadar se zamrznejo sredstva subjekta, za katerega je ugotovljeno, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, obstaja nezanemarljivo tveganje, da bo ta subjekt izvajal pritisk na subjekte, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali mu pripadajo, da bi se izognil učinku njemu namenjenih ukrepov. Kar zadeva omejevalne ukrepe proti Iranu, kakršen je zamrznitev sredstev teh subjektov, ki je Svetu naložen s členom 20(1)(b) Sklepa 2010/413, členom 16(2) Uredbe št. 961/2010 in členom 23(2)(a) Uredbe št. 267/2012, je ta nujen in potreben za zagotavljanje učinkovitosti sprejetih ukrepov in preprečevanje neupoštevanja teh ukrepov. Poleg tega, kadar je subjekt v stoodstotni lasti subjekta, za katerega je ugotovljeno, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, je pogoj lastništva iz člena 20(1)(b) Sklepa 2010/413 in člena 16(2)(a) Uredbe št. 961/2010 izpolnjen. Enako ugotovitev je treba uporabiti za pojem subjekta, ki „pripada“ subjektu, za katerega je ugotovljeno, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, iz člena 23(2)(a) Uredbe št. 267/2012. Iz tega sledi, da do sprejetja omejevalnih ukrepov, ki se nanašajo na subjekt v stoodstotni lasti subjekta – ali ki stoodstotno pripada subjektu – za katerega je ugotovljeno, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, ni prišlo na podlagi presoje, ki jo je Svet opravil v zvezi z nevarnostjo, da se bo skušal izogniti učinku ukrepov, sprejetih zoper njegov matični subjekt, temveč izhaja neposredno iz izvajanja upoštevnih določb Sklepa 2010/413, Uredbe št. 961/2010 in Uredbe št. 267/2012, kakor jih je razložilo sodišče Unije.
(Glej točke od 55 do 57 in 96.)
3. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 67 do 69.)
4. Načelo spoštovanja pravice do obrambe zahteva, prvič, da se zadevnemu subjektu sporočijo dokazi, uporabljeni proti njemu za utemeljitev akta, ki posega v njegov položaj. Drugič, omogočiti mu je treba, da ustrezno izrazi svoje stališče o teh dokazih.
Zato je treba v zvezi s prvim aktom o zamrznitvi sredstev nekega subjekta bremenilna dejstva zadevni osebi posredovati ali hkrati s sprejetjem zadevnega akta ali takoj, ko je mogoče, po tem sprejetju, razen če temu nasprotujejo nujni preudarki v zvezi z varnostjo v Uniji ali njenih državah članicah oziroma v zvezi z vodenjem njihovih mednarodnih odnosov. Ko je akt sprejet, ima zadevni subjekt na predlog tudi pravico, da izrazi svoje stališče o teh dejstvih. Z enako izjemo je treba zadevnemu subjektu pred sprejetjem vsakega poznejšega sklepa o zamrznitvi sredstev sporočiti nova dejstva v njegovo breme in mu omogočiti, da izrazi svoje stališče.
Poleg tega glede načela učinkovitega sodnega varstva učinkovitost pravnega nadzora vključuje to, da mora zadevni organ Unije kar najnatančneje obvestiti zadevni subjekt o razlogih za omejevalni ukrep, in to ob sprejetju ukrepa ali vsaj čim prej po odločitvi, zato da zadevnemu subjektu omogoči, da pravočasno vloži pravno sredstvo. Spoštovanje obveznosti, da se sporočijo navedeni razlogi, je namreč nujno zato, da se naslovnikom omejevalnih ukrepov omogoči obramba njihovih pravic v kar najboljših okoliščinah in da se ob popolnem poznavanju razlogov odločijo, ali je smiselno, da se obrnejo na sodišče Unije, ter da se sodišču Unije popolnoma omogoči nadzor nad zakonitostjo zadevnega akta, za kar je pristojno.
(Glej točke 71, 72 in 74.)
5. Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 73.)