SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 24. oktobra 2019(*)(i)
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Direktiva 2014/41/EU – Evropski preiskovalni nalog v kazenskih zadevah – Člen 5(1) – Obrazec iz Priloge A – Rubrika J – Neobstoj pravnih sredstev v državi članici izdajateljici“
V zadevi C‑324/17,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) z odločbo z dne 23. maja 2017, ki je prispela na Sodišče 31. maja 2017, v kazenskem postopku zoper
Ivana Gavanozova,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, M. Safjan in L. Bay Larsen (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za češko vlado M. Smolek, J. Vláčil in A. Brabcová, agenti,
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér, G. Koós in R. Kissné Berta, agenti,
– za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in J. Langer, agenta,
– za avstrijsko vlado G. Eberhard, agent,
– za Evropsko komisijo R. Troosters in I. Zaloguin, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 11. aprila 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(4), člena 6(1)(a) in člena 14 Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL 2014, L 130, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka, uvedenega zoper Ivana Gavanozova, ki je obtožen, da je vodil hudodelsko združbo in da je storil davčna kazniva dejanja.
Pravni okvir
3 V uvodnih izjavah 21, 22 in 38 Direktive 2014/41 je navedeno:
„(21) Da bi zagotovili hitro, učinkovito in dosledno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami, so potrebni določeni roki. Odločitev o priznanju ali izvršitvi in dejansko izvršitev preiskovalnega ukrepa bi bilo treba izvesti enako hitro in enako prednostno kot v podobnem notranjem primeru. Roke bi bilo treba določiti, da se zagotovi, da se odločitev sprejme ali izvršitev izvede v razumnem roku, ali da se upoštevajo postopkovne omejitve države izdajateljice.
(22) Razpoložljiva pravna sredstva zoper EPN [(evropski preiskovalni nalog)] bi morala biti vsaj enaka pravnim sredstvom, ki so na voljo v notranjem primeru zoper zadevni preiskovalni ukrep. Države članice bi morale v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotoviti uporabljivost teh pravnih sredstev, vključno s pravočasnim obveščanjem vseh zainteresiranih strani o možnostih in načinih uporabe takšnih pravnih sredstev. […]
[…]
(38) Ker cilja te direktive, in sicer vzajemnega priznavanja sklepov o pridobitvi dokazov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči […].“
4 Člen 1(4) te direktive določa:
„Ta direktiva ne spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel, določenih v členu 6 PEU, vključno s pravico do obrambe oseb v kazenskem postopku, nespremenjene pa ostanejo tudi kakršne koli tozadevne obveznosti pravosodnih organov.“
5 Člen 5(1), prvi pododstavek, navedene direktive določa:
„Odreditveni organ izpolni in podpiše obrazec za EPN, določen v Prilogi A, ter potrdi točnost in pravilnost njegove vsebine.“
6 Člen 6(1) iste direktive določa:
„Odreditveni organ lahko izda EPN le, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) izdaja EPN je nujna in sorazmerna za namene postopkov iz člena 4 ob upoštevanju pravic osumljenca ali obdolženca in
[…]“
7 Člen 14 Direktive 2014/41 določa:
„1. Države članice zagotovijo, da se pravna sredstva, ki so enakovredna tistim, ki so na voljo v podobnih notranjih primerih, uporabijo za preiskovalne ukrepe, predvidene v EPN.
2. Vsebinski razlogi za izdajo EPN se lahko izpodbijajo samo s tožbo, vloženo v državi izdajateljici, brez poseganja v zagotavljanje temeljnih pravic v državi izvršiteljici.
3. Če to ni v nasprotju s potrebo po zagotavljanju zaupnosti preiskave v skladu s členom 19(1), odreditveni in izvršitveni organ sprejmeta ustrezne ukrepe, da v roku, primernem za zagotovitev možnosti učinkovite uveljavitve pravnih sredstev na podlagi nacionalnega prava, zagotovita dostopnost informacij o razpoložljivosti teh pravnih sredstev, ko jih je mogoče izkoristiti.
4. Države članice zagotovijo, da so roki za uveljavitev pravnega sredstva enaki tistim, ki so določeni za podobne notranje primere, in da se uporabijo na način, ki zagotavlja, da zadevne osebe lahko učinkovito uveljavijo pravico do teh pravnih sredstev.
5. Odreditveni in izvršitveni organ se med seboj obveščata o pravnih sredstvih, uveljavljenih zoper izdajo, priznanje ali izvršitev EPN.
6. Izpodbijanje ne odloži izvršitve preiskovalnega ukrepa, razen če ima tak učinek v podobnih notranjih primerih.
7. Država izdajateljica upošteva uspešno izpodbijanje priznanja ali izvršitve EPN v skladu s svojim nacionalnim pravom. Države članice brez poseganja v nacionalne postopkovne predpise zagotovijo, da se v kazenskih postopkih v državi izdajateljici pri presoji dokazov, pridobljenih z EPN, spoštujeta pravica do obrambe in poštenost postopka.“
8 Člen 36(1) te direktive določa:
„Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 22. maja 2017.“
9 V rubriki J obrazca iz Priloge A k navedeni direktivi, naslovljeni „Pravna sredstva“, je navedeno:
„1. Navedite, če je bilo zoper izdajo EPN že uporabljeno pravno sredstvo; če je bilo, pa tudi dodatne podrobnosti (opis pravnega sredstva, vključno s potrebnimi nadaljnjimi koraki in roki):
[…]
2. Organ v državi izdajateljici, ki lahko da več informacij o postopkih za uporabo pravnih sredstev v državi izdajateljici in o tem, ali je na voljo pravna pomoč in tolmačenje oziroma prevajanje:
Naziv: […]
Kontaktna oseba (po potrebi): […]
Naslov: […]
Tel. št. (klicna številka države) (številka omrežne skupine): […]
Št. faksa (klicna številka države) (številka omrežne skupine): […]
E-pošta: […]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
10 I. Gavanozov je v Bolgariji preganjan zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ustanovljeni za storitev davčnih kaznivih dejanj.
11 Natančneje, osumljen je, da je v Bolgarijo prek slamnatih družb uvažal sladkor iz drugih držav članic, ki ga je med drugim kupoval pri družbi s sedežem v Češki republiki, ki jo zastopa Y, in da je nato ta sladkor prodal na bolgarskem trgu, ne da bi plačal ali obračunal davek na dodano vrednost (DDV), tako da je predložil neresnične dokumente, v skladu s katerimi naj bi bil ta sladkor izvožen v Romunijo.
12 V tem okviru je Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) 11. maja 2017 odločilo, da izda evropski preiskovalni nalog, na podlagi katerega naj bi češki organi izvedli preiskave in zasege tako v prostorih navedene družbe s sedežem v Češki republiki kot v stanovanju Y ter zadnjenavedenega prek videokonference zaslišali kot pričo.
13 To sodišče trdi, da je po sprejetju te odločitve naletelo na težave pri izpolnjevanju rubrike J obrazca iz Priloge A k Direktivi 2014/41, ki se nanaša na pravna sredstva.
14 Navedeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da bolgarsko pravo ne določa nobenega pravnega sredstva zoper odločitve, s katerimi se odrejajo preiskave, zasegi ali zaslišanja prič. Vendar to sodišče meni, da člen 14 te direktive državam članicam nalaga, da taka pravna sredstva določijo.
15 Predložitveno sodišče tudi pojasnjuje, da sodne odločbe, s katerimi se odrejajo taki ukrepi, v bolgarskem pravu niso med primeri, v katerih je mogoče uveljavljanje odgovornosti države za škodo, ker se ne nanašajo neposredno na obdolženca.
16 V teh okoliščinah je Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali sta nacionalno pravo in nacionalna sodna praksa skladna s členom 14 Direktive [2014/41], če v skladu z njima niti neposredno s pravnim sredstvom zoper sodno odločbo niti s posebno odškodninsko tožbo ni mogoče izpodbijati vsebinskih razlogov za izdajo evropskega preiskovalnega naloga, katerega predmet sta izvedba preiskave v stanovanju in poslovnih prostorih ter zaseg določenih predmetov oziroma dopustitev zaslišanja priče?
2. Ali člen 14(2) Direktive 2014/41 zadevni osebi neposredno daje pravico do izpodbijanja sodne odločbe o evropskem preiskovalnem nalogu, čeprav nacionalno pravo ne določa take procesne možnosti?
3. Ali je oseba, zoper katero je bila vložena obtožnica, ob upoštevanju člena 14(2) v povezavi s členom 6(1)(a) in členom 1(4) Direktive 2014/41 zadevna oseba v smislu člena 14(4) direktive, če je ukrep za pridobivanje dokazov izrečen zoper tretjo osebo?
4. Ali je oseba, ki stanuje v prostorih ali uporablja prostore, v katerih je treba izvesti preiskavo in zaseg, oziroma oseba, ki jo je treba zaslišati kot pričo, zadevna oseba v smislu člena 14(4) Direktive 2014/41 v povezavi z odstavkom 2 tega člena?“
Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe
17 Češka vlada uvodoma trdi, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe nedopusten, ker je bil evropski preiskovalni nalog iz postopka v glavni stvari izdan pred potekom roka za prenos Direktive 2014/41, država članica izdajateljica pa te direktive še ni prenesla.
18 V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je rok za prenos Direktive 2014/41, določen v členu 36 te direktive, potekel, ko je predložitveno sodišče pri Sodišču vložilo ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.
19 Dalje, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 46 sklepnih predlogov, je bila ta direktiva tako v Bolgariji kot v Češki republiki prenesena, medtem ko je tekel postopek pred Sodiščem.
20 Nazadnje je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da čeprav se je predložitveno sodišče odločilo izdati evropski preiskovalni nalog, da bi se v Češki republiki izvedli preiskovalni ukrepi iz postopka v glavni stvari, pa to sodišče tega evropskega preiskovalnega naloga še ni izdalo zaradi težav, ki jih je imelo pri izpolnjevanju rubrike J obrazca iz Priloge A k Direktivi 2014/41.
21 Predložitveno sodišče mora torej v postopku v glavni stvari po potrebi izdati evropski preiskovalni nalog, ki ga ureja ta direktiva.
22 Iz tega sledi, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.
Vsebinska presoja
23 Spomniti je treba, da mora Sodišče v skladu s svojo ustaljeno sodno prakso v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, ki je uveden s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. Pri tem mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu predložena (sodba z dne 12. septembra 2019, A in drugi, C‑347/17, EU:C:2019:720, točka 32).
24 Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, se predložitveno sodišče v okviru izdaje evropskega preiskovalnega naloga sprašuje o tem, kako mora izpolniti rubriko J obrazca iz Priloge A k Direktivi 2014/41.
25 V teh okoliščinah je treba šteti, da predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1) Direktive 2014/41 v povezavi z rubriko J obrazca iz Priloge A k tej direktivi razlagati tako, da mora pravosodni organ države članice ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga v tej rubriki navesti opis pravnih sredstev, ki so morebiti v njegovi državi članici predvidena zoper izdajo takega naloga.
26 Najprej je treba poudariti, da je iz besedila člena 5(1) Direktive 2014/41 razvidno, da izdaja evropskega preiskovalnega naloga zahteva, da se obrazec iz Priloge A k tej direktivi izpolni in podpiše ter da se potrdi točnost in pravilnost njegove vsebine.
27 Točka 1 rubrike J tega obrazca določa, da odreditveni organ navede, „ali je bilo zoper izdajo EPN že uporabljeno pravno sredstvo; če pa je bilo, pa [naj navede] tudi dodatne podrobnosti (opis pravnega sredstva, vključno s potrebnimi nadaljnjimi koraki in roki)“.
28 Iz samega besedila točke 1 rubrike J navedenega obrazca, zlasti iz uporabe navedbe „če pa je bilo“, izhaja, da je treba opis pravnega sredstva v tej točki navesti le, če je bilo zoper evropski preiskovalni nalog uporabljeno pravno sredstvo.
29 Poleg tega uporaba izraza „navedite“ v povezavi z opisom pravnega sredstva, ki mora biti v takem primeru naveden v navedeni točki, kaže na to, da je zakonodajalec Unije želel zagotoviti, da je izvršitveni organ obveščen o pravnih sredstvih, vloženih zoper evropski preiskovalni nalog, ki mu je bil posredovan, ne pa splošneje o pravnih sredstvih, ki so morebiti v državi članici izdajateljici predvidena zoper izdajo evropskega preiskovalnega naloga.
30 Prav tako je namen točke 2 rubrike J obrazca iz Priloge A k Direktivi 2014/41 zagotoviti, da se izvršitveni organ seznani s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper evropske preiskovalne naloge, ne pa, da se temu organu predloži opis pravnih sredstev zoper izdajo evropskega preiskovalnega naloga, ki morebiti obstajajo v državi članici izdajateljici.
31 Iz besedila te določbe je namreč razvidno, da mora odreditveni organ v tej točki rubrike J evropskega preiskovalnega naloga, ki ga izdaja, navesti le naziv in kontaktne podatke pristojnega organa v državi članici izdajateljici, ki lahko da več informacij o postopkih za uporabo pravnih sredstev, pravni pomoči in tolmačenju oziroma prevajanju v tej državi članici.
32 Poleg tega take navedbe ne bi bile koristne, če bi evropski preiskovalni nalog že vseboval abstrakten opis pravnih sredstev zoper izdajo evropskega preiskovalnega naloga, ki morebiti obstajajo v državi članici izdajateljici.
33 Iz teh ugotovitev izhaja, da odreditvenemu organu ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga v rubriki J obrazca iz Priloge A k Direktivi 2014/41 ni treba navesti opisa pravnih sredstev, ki so v njegovi državi članici morebiti predvidena zoper izdajo takega naloga.
34 Ta razlaga je podprta s členom 14(5) Direktive 2014/41, ki določa, da se odreditveni in izvršitveni organ med seboj obveščata o pravnih sredstvih, uveljavljenih zoper izdajo, priznanje ali izvršitev evropskega preiskovalnega naloga.
35 Taka razlaga poleg tega zagotavlja polno izpolnitev cilja, ki se uresničuje s to direktivo in kot izhaja iz njenih uvodnih izjav 21 in 38, in sicer poenostaviti in pospešiti pravosodno sodelovanje med državami članicami na podlagi načel vzajemnega zaupanja in priznavanja.
36 Namen uvedbe obrazca, kot je določen v Prilogi A k Direktivi 2014/41 ter ki ga mora pravosodni organ države članice, ki želi izdati evropski preiskovalni nalog, izpolniti in pri tem navesti posebej zahtevane informacije, je namreč izvršitveni organ seznaniti z minimalnimi uradnimi podatki, ki so potrebni, da lahko ta organ sprejme odločbo o priznanju ali izvršitvi zadevnega evropskega preiskovalnega naloga in po potrebi v rokih, določenih v členu 12 te direktive, izvede zaprošeni preiskovalni ukrep (glej po analogiji sodbo z dne 6. decembra 2018, IK (Izvršitev stranske kazni), C‑551/18 PPU, EU:C:2018:991, točki 49 in 50 ter navedena sodna praksa).
37 Ker opisa pravnih sredstev zoper izdajo evropskega preiskovalnega naloga, ki morebiti obstajajo v državi članici izdajateljici, v rubriki J obrazca iz Priloge A k Direktivi 2014/41 ni treba navesti, v obravnavani zadevi ni treba razlagati člena 14 te direktive, da bi se med drugim ugotovilo, ali ta določba nasprotuje nacionalni ureditvi, ki ne določa nobenega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče izpodbijati vsebinske razloge, ki so razlog za izdajo evropskega preiskovalnega naloga, katerega predmet so izvedba preiskave, zaseg nekaterih predmetov in izvedba zaslišanja priče.
38 Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 5(1) Direktive 2014/41 v povezavi z rubriko J obrazca iz Priloge A k tej direktivi razlagati tako, da pravosodnemu organu države članice ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga v tej rubriki ni treba navesti opisa pravnih sredstev, ki so v njegovi državi članici morebiti predvidena zoper izdajo takega naloga.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranko v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjene stranke, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
Člen 5(1) Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah v povezavi z rubriko J obrazca iz Priloge A k tej direktivi je treba razlagati tako, da pravosodnemu organu države članice ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga v tej rubriki ni treba navesti opisa pravnih sredstev, ki so v njegovi državi članici morebiti predvidena zoper izdajo takega naloga.
Podpisi
i Točke 33, 37 in 38 ter izrek tega besedila so bili jezikovno popravljeni po njegovi prvotni objavi na spletu.