Zadeva T‑654/22
(objava odlomkov)
M&T 1997, a.s.
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino
Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 10. aprila 2024
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registriran model Skupnosti, ki prikazuje ročke na vratih in oknih – Prejšnji model – Razlog ničnosti – Individualna narava – Člen 25(1)(b) in člen 6 Uredbe (ES) št. 6/2002“
1. Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki je drugačen od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Merila presoje – Svoboda oblikovalca
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in (2) ter 25(1)(b))
(Glej točke 19, 34 in 51.)
2. Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki je drugačen od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Seznanjeni uporabnik – Pojem
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in (2) ter 25(1)(b))
(Glej točki 25 in 26.)
3. Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki je drugačen od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Celovita presoja vseh elementov, ki jih prikazuje prejšnji model
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(b))
(Glej točki 47 in 48.)
4. Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki je drugačen od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Določitev celotnega vtisa glede na način uporabe izdelka – Učinek vidnih značilnosti izdelka na udobje njegove uporabe
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(b))
(Glej točki 49 in 50.)
5. Modeli Skupnosti – Razlogi ničnosti – Neobstoj individualne narave – Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki je drugačen od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model – Prikaz ročke na vratih in oknih
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6(1) in 25(1)(b))
(Glej točke od 55 do 60.)
Povzetek
Splošno sodišče je v okviru razveljavitve odločbe odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)(1) v tej sodbi osvetlilo načelo, v skladu s katerim se celotni vtis, ki ga model naredi na seznanjenega uporabnika, določi glede na način uporabe zadevnega izdelka in učinek vidnih značilnosti izdelka na udobje njegove uporabe.
Tožeča stranka, ki je pravni prednik družbe M&T 1997, a.s., je 17. novembra 2012 pri EUIPO zahtevala registracijo modela Skupnosti, ki prikazuje ročke na vratih in oknih(2). VDS Czmyr Kowalik sp.k. je 23. oktobra 2020 vložil zahtevek za ugotovitev ničnosti zaradi neobstoja individualne narave tega modela(3).
Oddelek za izbris je temu zahtevku ugodil, ker izpodbijani model ni imel individualne narave.
Nato je odbora za pritožbe iz istega razloga zavrnil pritožbo zoper to odločbo, ker model ne ustvarja drugačnega celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika kot prejšnji model.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je najprej opozorilo, da je treba celotni vtis, ki ga na seznanjenega uporabnika naredi model, določiti glede na način, kako se zadevni izdelek običajno uporablja, pri čemer se upošteva dejstvo, da se pozornost seznanjenega uporabnika bolj osredotoča na najbolj vidne in najpomembnejše elemente pri uporabi izdelka. Zato se pomembnost vidnih značilnosti izdelka ocenjuje na podlagi njihovega vpliva ne le na njegov videz, ampak tudi na udobje njegove uporabe. Poleg tega visoka stopnja svobode oblikovalca potrjuje ugotovitev, da modeli brez bistvenih razlik naredijo pri seznanjenem uporabniku enak celotni vtis, zaradi česar izpodbijani model nima individualne narave. Nasprotno pa nizka stopnja svobode oblikovalca potrjuje ugotovitev, da dovolj izrazite razlike med modeloma naredijo drugačen celotni vtis pri seznanjenem uporabniku, zaradi česar ima izpodbijani model individualno naravo.
Glede nasprotujočih si modelov je Splošno sodišče ugotovilo, da kadar se seznanjeni uporabnik približa ročki vrat, da bi jo običajno uporabil, jo vidi od zgoraj. Zato so njeni najvidnejši elementi tisti, ki so obrnjeni navzven, to so prednji, bočni in zgornji deli ročke. Vendar bodo razlike na sprednji strani, in sicer zaobljenost robov in oblika vrata, vidne tudi seznanjenemu uporabniku, ki jih ne bo spregledal, še toliko bolj, ker je za zaobljeno zakrivljenost robov izpodbijanega modela značilen bolj fin in gladek videz, ki ga bo seznanjeni uporabnik zlahka opazil. Poleg tega zaobljene in bolj fine oblike robov izpodbijanega modela predstavljajo razlike v primerjavi s prejšnjim modelom, ki jih bo seznanjeni uporabnik zaznal kot tiste, ki vplivajo na ravnanje z ročko, in ki so torej pomembni elementi glede celotnega vtisa izpodbijanega modela. Te značilnosti namreč učinkujejo na udobje uporabe ročke, ker se nanašajo na njene dele, ki pridejo v neposreden stik z roko seznanjenega uporabnika.
Ob upoštevanju teh elementov in visoke pozornosti seznanjenega uporabnika je Splošno sodišče odločilo, da razlike v kotih ročke in vrata niso niti nepomembni elementi niti manjše variacije enega in istega modela. Bolj zaobljena oblika namreč na splošno mehča linije vrata in ročke, kar pomembno vpliva tako na celotni videz kot na udobje uporabe ročke na vratih, tako da gre za element, ki pritegne pozornost seznanjenega uporabnika. Posledično je Splošno sodišče razsodilo, da so kljub veliki svobodi oblikovalca te razlike dovolj velike, da naredijo drugačen celotni vtis nasprotujočih si modelov.