SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 11. marca 2020(*)
„Predhodno odločanje – Skupna carinska tarifa – Kombinirana nomenklatura – Tarifna uvrstitev – Tarifna številka 8901 – Trupi plovil – Morska plovba – Plovila, konstruirana za plovbo po odprtem morju – Pojem“
V zadevi C‑192/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu, Nizozemska) z odločbo z dne 12. februarja 2019, ki je na Sodišče prispela 27. februarja 2019, v postopku
Rensen Shipbuilding BV,
ob udeležbi
Inspecteur van de Belastingdienst/Douane district Rotterdam,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi P. G. Xuereb, predsednik senata, T. von Danwitz in A. Kumin (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Rensen Shipbuilding BV B. J. B. Boersma, advocaat,
– za nizozemsko vlado M. Bulterman in J. M. Hoogveld, agenta,
– za Evropsko komisijo A. Caeiros, P. Vanden Heede in M. Salyková, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago dodatne opombe 1 k poglavju 89 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL 2008, L 291, str. 1) (v nadaljevanju: KN).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Rensen shibuilding BV in Inspecteur van de Belastingdienst/Douane district Rotterdam (inšpektor davčne/carinske uprave okrožja Rotterdam, Nizozemska) v zvezi s tarifno uvrstitvijo trupov plovil.
Pravni okvir
KN
3 KN, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) – in ki je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju. Ta konvencija je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).
4 V drugem delu KN, naslovljenem „Seznam carin“, je oddelek XVII, v katerem je med drugim poglavje 89, naslovljeno „Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije“.
5 V poglavju 89 KN je tarifna številka 8901, v kateri je navedeno:
„8901 Potniške ladje, izletniške ladje, trajekti, tovorne ladje, barže in podobna plovila za prevoz oseb in blaga“.
6 Tarifna številka 8901 iz tega poglavja 89 vsebuje te tarifne podštevilke:
[…] | […] |
8901 20 | ‐ Tankerji: |
8901 20 10 | ‐ ‐ za morsko plovbo |
8901 20 90 | ‐ ‐ drugi |
[…] | […] |
8901 90 | ‐ Druga plovila za prevoz blaga in druga plovila za prevoz oseb in blaga: |
8901 90 10 | ‐ ‐ za morsko plovbo |
| – – drugo: |
8901 90 91 | – – – brez mehanskega pogona |
8901 90 99 | – – – z mehanskim pogonom |
[…] | […] |
7 V opombi 1 k poglavju 89 KN je navedeno:
„Trup plovila, nedokončano ali nekompletno plovilo, sestavljeno, nesestavljeno ali razstavljeno, ali kompletno plovilo, nesestavljeno ali razstavljeno, se uvršča pod tar. št. 8906, če nima bistvenih značilnosti določene vrste plovila.“
8 Dodatna opomba 1 k temu poglavju 89 določa:
„Tar. podšt. […] 8901 20 10, […] 8901 90 10 […] se nanaša[ta] zgolj na plovila, ki so konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju], s trupom dolžine (brez morebitnih štrlečih delov) najmanj 12 m. Kljub temu se bodo ribiški čolni in reševalni čolni, ki so projektirani za morsko plovbo, obravnavali kot plovila za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju] ne glede na njihovo dolžino.“
Pojasnjevalne opombe KN
9 V skladu s členom 9(1) Uredbe (EGS) št. 2658/87 Evropska komisija sprejme pojasnjevalne opombe KN (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe KN).
10 Pojasnjevalne opombe KN, kakor so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije 30. maja 2008 (UL 2008, C 133, str. 1), glede dodatne opombe 1 k poglavju 89 KN določajo:
„Izraz ‚plovila, konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]‘ pomeni plovila, ki lahko (zaradi njihove konstrukcije in opreme) plovejo po morju celo v slabem vremenu (ob vetru moči 7 in več po Beaufortovi lestvici). Takšna plovila so običajno opremljena z vododržnimi krovi in vododržno nadgradnjo.
[…]
Izraz ‚za morsko plovbo‘ pomeni plovila in zračnoblazinska plovila, ki ustrezajo zgornjim pogojem in ne glede na to, ali se dejansko uporabljajo v obalni plovbi, v morskih rokavih ali širokih rečnih ustjih ali na jezerih.
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
11 Maja in septembra 2009 je družba Rensen Shipbuilding za 27 trupov plovil iz Kitajske vložila carinske deklaracije pod tarifno podštevilko 8901 90 10 KN, ki se uporablja za plovila za prevoz blaga za morsko plovbo.
12 Po carinskem pregledu, opravljenem marca 2012, je inšpektor davčne/carinske uprave okrožja Rotterdam na podlagi nekaterih trgovinskih dokumentov in certifikatov, ki so bili najdeni v računovodskih evidencah te družbe, ugotovil, da je treba prijavljeno blago šteti za trupe, namenjene za gradnjo plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, in ne za morsko plovbo. Tako so bili zadevni trupi plovil uvrščeni pod tarifno podštevilko 8901 20 90 KN kot tankerji, ki niso plovila za morsko plovbo, ter pod tarifni podštevilki 8901 90 91 in 8901 90 99 KN kot druga plovila za prevoz blaga ter druga plovila za prevoz oseb in blaga brez mehanskega pogona in z mehanskim pogonom, ki niso plovila za morsko plovbo. Zato je bila zadevni družbi 27. aprila 2012 izdana odločba o odmeri carinske dajatve.
13 Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu, Nizozemska), ki je obravnavalo spor, ki je sledil, je s sodbo z dne 11. junija 2015 potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je bila tožba, ki jo je vložila družba Rensen Shipbuilding, razglašena za neutemeljeno.
14 Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske) je s sodbo z dne 30. junija 2017 navedeno sodbo Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) razveljavilo.
15 Ker zadevo zadnjenavedeno sodišče ponovno obravnava, to sodišče pojasnjuje, da je v tej fazi postopka sporno le še vprašanje, ali je treba zadevne trupe plovil uvrstiti pod tarifni podštevilki 8901 20 10 in 8901 90 10 KN kot plovila za morsko plovbo ali pod tarifne podštevilke 8901 20 90, 8901 90 91 in 8901 90 99 KN kot plovila, ki niso plovila za morsko plovbo. V obravnavanem primeru se lahko ti trupi plovil uvrstijo v te zadnje tri tarifne podštevilke, ker lahko služijo za trupe ladij za plovbo po celinskih plovnih poteh. Če pa bi se ugotovilo, da lahko navedeni trupi plovil služijo tudi za trupe ladij, ki so namenjene za morsko plovbo, bi jih bilo treba uvrstiti kot take.
16 Navedeno sodišče navaja, da čeprav ni sporno, da zadevni trupi plovil ne morejo služiti za trup plovila, s katerim je mogoče v polno natovorjenem stanju v slabem vremenu prečkati oceane, se stranki v postopku v glavni stvari ne strinjata o tem, kako daleč stran od obale mora biti sposobno pluti neko plovilo, da ga je mogoče šteti za plovilo za morsko plovbo. V zvezi s tem naj bi družba Rensen Shipbuilding zlasti trdila, da zadevni trupi plovil lahko služijo za trupe takih plovil, ker naj bi po vgraditvi v plovilo lahko pluli po morju. V skladu z izvedenskimi mnenji naj bi namreč morala biti plovila s takimi dimenzijami, kot so dimenzije navedenih trupov, sposobna v slabem vremenu pluti približno 21 morskih milj (približno 38 kilometrov) od obale.
17 Ker dodatna opomba 1 k poglavju 89 KN določa, da med drugim pod tarifni podštevilki 8901 20 10 in 8901 90 10 KN spadajo zgolj plovila, ki so konstruirana „za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“, se Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) sprašuje, kaj je treba razumeti pod tem izrazom. V zvezi s tem poudarja, da je iz besedila pojasnjevalne opombe Komisije k navedeni dodatni opombi mogoče izpeljati, da obalne vode, široka rečna ustja in jezera ne spadajo pod pojem „odprto morje“. Ker pa ne obstaja opredelitev pojma „obalne vode“, še vedno ni jasno, kakšno razdaljo mora plovilo prepluti, da bi plulo po „odprtem morju“.
18 To sodišče dodaja, da bi bilo glede na navedeno pojasnjevalno opombo Komisije, v skladu s katero se za „plovila, konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“, štejejo plovila, ki lahko (zaradi svoje konstrukcije in opreme) plovejo po morju celo v slabem vremenu (ob vetru moči 7 in več po Beaufortovi lestvici)“, mogoče predvidevati, da ni pomembna oddaljenost plovila od obale, ampak le možnost, da to plovilo lahko v slabem vremenu plove po morju. Vendar naj bi se učinki slabega vremena z oddaljevanjem od obale krepili zlasti zaradi naraščanja višine valov. Poleg tega, tudi če se ne bi upošteval pojem „odprto morje“ in če bi bilo treba preveriti le, ali lahko plovilo glede na svojo konstrukcijo in opremo plove po morju ob vetru moči 7 po Beaufortovi lestvici, pa bi bilo treba ugotoviti, kako daleč od obale mora biti plovilo v teh okoliščinah sposobno pluti, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „plovilo za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“ v smislu poglavja 89 KN.
19 V teh okoliščinah je Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„V dodatni opombi 1 k poglavju 89 [KN] je navedeno, da se (med drugim) tarifni podštevilki 8901 20 10 in 8901 90 10 KN, ki se glasita ‚plovila za morsko plovbo‘, nanašata zgolj na plovila, ki so konstruirana za plovbo po odprtem morju. Kaj je treba v tej zvezi razumeti z izrazom ‚plovba po odprtem morju‘?“
Vprašanje za predhodno odločanje
20 Najprej je treba opozoriti, da se spor o glavni stvari nanaša na vprašanje, ali je treba zadevne trupe plovil uvrstiti pod tarifne podštevilke KN, ki se nanašajo na plovila „za morsko plovbo“, in sicer glede na naravo teh trupov plovil pod tarifni podštevilki 8901 20 10 in 8901 90 10, ali pod tarifne podštevilke, ki se nanašajo na „druga“ plovila, in sicer pod tarifne podštevilke 8901 20 90, 8901 90 91 in 8901 90 99.
21 Prvič, opozoriti je treba, da so plovila – kadar ni dvoma o vrsti plovil, na katere se nanašajo trupi plovil – v skladu z opombo 1 k poglavju 89 KN uvrščena pod tarifne podštevilke, ki se uporabljajo za ta plovila.
22 Drugič, v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju (sodba z dne 19. decembra 2019, Amoena, C‑677/18, EU:C:2019:1142, točka 40 in navedena sodna praksa).
23 Te objektivne značilnosti in lastnosti proizvodov mora biti mogoče preveriti v trenutku carinjenja (sodba z dne 19. decembra 2019, Amoena, C‑677/18, EU:C:2019:1142, točka 41 in navedena sodna praksa).
24 Kot je navedla Komisija, če ni dodatnih dejanskih informacij o trupih plovil iz postopka v glavni stvari, pa je treba izhajati iz načela, da so bile v obravnavanem primeru objektivne značilnosti in lastnosti, na podlagi katerih je te trupe plovil treba uvrstiti bodisi pod tarifno številko 8901 20 KN kot tankerje bodisi pod tarifno številko 8901 90 KN kot druga plovila za prevoz blaga ter druga plovila za prevoz oseb in blaga, prisotne že v trenutku carinjenja in zato ti trupi plovil niso enaki, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
25 Ob tem pojasnilu je treba opozoriti, da mora Sodišče v skladu s svojo ustaljeno sodno prakso v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenega s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba z dne 16. februarja 2017, Aramex Nederland, C‑145/16, EU:C:2017:130, točka 19 in navedena sodna praksa).
26 V zvezi s tem je iz navedb predložitvenega sodišča razvidno, prvič, da blago iz postopka v glavni stvari ne more služiti za trupe plovil, s katerimi je mogoče v polno natovorjenem stanju v slabem vremenu prečkati oceane. Drugič, v skladu z izvedenskimi mnenji, ki jih je predložila družba Rensen shibuilding, bi morala biti plovila s takimi dimenzijami kot zadevno blago sposobna v slabem vremenu pluti približno 21 morskih milj od obale.
27 Tako je za predložitveno sodišče, da bi rešilo spor, o katerem odloča, pomembno vprašanje, ali pod pojem „plovila, ki so konstruirana za morsko plovbo“ iz dodatne opombe 1 k poglavju 89 KN spadajo plovila, ki lahko v slabem vremenu plujejo približno 21 morskih milj od obale.
28 Za odgovor na to vprašanje je treba opozoriti, da je iz te dodatne opombe razvidno, da pod tarifne podštevilke, ki se nanašajo na plovila za morsko plovbo, spadajo le plovila, prvič, ki so konstruirana za morsko plovbo in, drugič, katerih celotna dolžina trupa (brez morebitnih štrlečih delov) znaša najmanj 12 metrov, pri čemer pa v obravnavanem primeru ta drugi pogoj ni upošteven.
29 V besedilu navedene dodatne opombe uporaba izraza „konstruirana“ pomeni, da je odločilna konstrukcija, in ne uporaba zadevnega plovila. Tako je „plovilo“ v smislu te dodatne opombe plovilo, ki je zaradi lastnosti, značilnih za njegovo konstrukcijo, sposobno „za morsko plovbo“, pri tem pa ni pomembno to, da se dejansko ne uporablja v ta namen.
30 Zlasti glede izraza „plovba po odprtem morju“ se jezikovne različice dodatne opombe 1 k poglavju 89 KN razlikujejo. Namreč, medtem ko se med drugim francoska („tenir la haute mer“) in nizozemska („vaart in volle zee“) različica sklicujeta na „odprto morje“, nemška („seetüchtig“) in angleška („sea-going“) različica preprosto govorita o „morju“.
31 Kljub tem razlikam je mogoče iz vseh jezikovnih različic dodatne opombe 1 k poglavju 89 KN razbrati, da mora biti s plovilom na splošno mogoče pluti kjer koli po morju, vključno z odprtim morjem, da bi se zanj lahko štelo, da spada pod to določbo.
32 Za plovilo, s katerim se zaradi njegovih lastnosti, značilnih za njegovo konstrukcijo, lahko pluje le na določenem območju vzdolž obale, pa ni mogoče šteti, da je konstruirano za „plovbo po odprtem morju“.
33 To razlago potrjuje sistematika poglavja 89 KN, saj to poglavje vsebuje posebne tarifne podštevilke na eni strani za plovila „za morsko plovbo“ in na drugi strani za „druga“ plovila, pri čemer se te zadnje tarifne podštevilke nanašajo, a contrario, na plovila za plovbo, ki ne poteka po morju, to je za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot so reke in jezera.
34 Kot je poudarila nizozemska vlada, pa bi bilo razlikovanje med plovili za morsko plovbo in plovili za plovbo po celinskih vodah brezpredmetno, če bi bilo treba vsa plovila za plovbo po celinskih vodah šteti za plovila za morsko plovbo, ker so tehnično zmožna pluti nekaj morskih milj od obale.
35 To razlago potrjujejo tudi pojasnjevalne opombe KN, ki so – čeprav niso pravno zavezujoče – pomemben pripomoček za razlago različnih tarifnih številk (glej sodbo z dne 5. septembra 2019, TDK-Lambda Germany, C‑559/18, EU:C:2019:667, točka 26 in navedena sodna praksa).
36 Iz pojasnjevalnih opomb k dodatni opombi 1 k poglavju 89 KN je namreč razvidno, da se za „plovila, ki so konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“, štejejo plovila, „ki lahko zaradi njihove konstrukcije in opreme plovejo po morju celo v slabem vremenu (ob vetru moči 7 in več, po Beaufortovi lestvici)“. To, da se te pojasnjevalne opombe sklicujejo na zmožnost plovbe „po morju“, bi sicer dopuščalo razlago, v skladu s katero bi zadostovalo, da zadevno plovilo lahko pluje kjer koli po morju, čeprav samo v bližini obale. Vendar če bi bila v navedenih pojasnjevalnih opombah določena taka razlaga, v njih ne bi bilo treba dodati, da se za „plovila, konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“, štejejo plovila, ki ustrezajo zgoraj navedenim pogojem, ki pa se dejansko uporabljajo v obalni plovbi, v morskih rokavih oziroma širokih rečnih ustjih ali na jezerih.
37 Iz tega sledi, da plovil, ki lahko v slabem vremenu plujejo le do nekaj morskih milj od obale, ni mogoče šteti za „plovila, ki so konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“, v smislu dodatne opombe 1 k poglavju 89 KN in zato ne spadajo pod tarifne podštevilke, ki se nanašajo na plovila „za morsko plovbo“.
38 Glede na vse navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba dodatno opombo 1 k poglavju 89 KN razlagati tako, da pod pojem „plovila, ki so konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“ iz te dodatne opombe ne spadajo plovila, ki lahko zaradi lastnosti, značilnih za njihovo konstrukcijo, v slabem vremenu plujejo le do približno 21 morskih milj od obale.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
Dodatno opombo 1 k poglavju 89 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008, je treba razlagati tako, da pod pojem „plovila, ki so konstruirana za morsko plovbo [plovbo po odprtem morju]“ iz te dodatne opombe ne spadajo plovila, ki lahko zaradi lastnosti, značilnih za njihovo konstrukcijo, v slabem vremenu plujejo le do približno 21 morskih milj od obale.
Podpisi