Zadeva T-266/02

Deutsche Post AG

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Državne pomoči – Ukrepi, ki so jih sprejeli nemški organi v korist Deutsche Post AG – Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in je bilo odrejeno njeno vračilo – Storitev splošnega gospodarskega pomena – Kritje stroškov, ki so nastali zaradi politike prodaje z izgubo na področju prevoza poštnih paketov od vrat do vrat – Neobstoj prednosti“

Povzetek sodbe

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Izključitev – Pogoji

(člena 86(2) ES in 87(1) ES)

2.      Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Pokritje stroškov, ki so nastali z opravljanjem javne storitve – Opredelitev državne pomoči – Izključitev

(člena 86(2) ES in 87(1) ES)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Možnost Komisije, da svojo odločbo utemelji z razpoložljivimi podatki – Zahteva – Predhodna uporaba pooblastila za izdajo odredbe zadevni državni članici

(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, členi 5(2), 10(3), in 13(1))

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Preučitev pritožb – Obveznosti Komisije

(člen 88(2) ES)

1.      Če je treba državni ukrep šteti za nadomestilo za storitev, ki jo upravičena podjetja opravijo zaradi izpolnitve obveznosti javne službe, tako da ta podjetja dejansko ne pridobijo finančne koristi in da zaradi tega ukrepa tako ne pridobijo ugodnejšega konkurenčnega položaja glede na konkurenčna podjetja, tak ukrep ne spada v člen 87(1) ES.

V konkretnem primeru pa se tako nadomestilo ne opredeli kot državna pomoč le, če je izpolnjeno več pogojev. Prvič, upravičeno podjetje mora dejansko imeti obveznosti javne službe in te obveznosti morajo biti jasno določene. Drugič, pokazatelje, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, je treba predhodno določiti objektivno in pregledno, da se prepreči, da bi nadomestilo pripeljalo do gospodarske ugodnosti, ki bi upravičenemu podjetju lahko dajala prednost pred konkurenčnimi. Tretjič, nadomestilo ne sme preseči tistega, kar je potrebno za pokritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali z izpolnitvijo obveznosti javne službe ob upoštevanju relevantnih prihodkov in primernega dobička za izpolnitev teh obveznosti. Četrtič, kadar podjetje, ki bi mu bilo treba poveriti obveznosti javne službe, v konkretnem primeru ni bilo izbrano v postopku oddaje javnega naročila, je raven nadomestila treba določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih povprečno podjetje, ki je dobro vodeno in primerno opremljeno podjetje za izpolnitev zahtevanih pogojev javne službe, imelo pri izpolnjevanju teh obveznosti, ob upoštevanju relevantnih prihodkov in primernega dobička za izpolnitev teh obveznosti.

(Glej točki 72 in 73.)

2.      Kadar so bila državna sredstva podeljena podjetju za pokritje dodatnih stroškov, povezanih z opravljanjem storitev splošnega gospodarskega pomena, pod pogoji, določenimi v sodbi z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark, C-280/00, Komisija ne more, ne da bi pri tem člen 86(2) ES izgubil polni učinek, kot državno pomoč opredeliti celote ali dela javnih sredstev, ki so bila podeljena, če skupni znesek navedenih sredstev ostane nižji od dodatnih stroškov, ki jih povzroči navedeno opravljanje teh storitev.

(Glej točko 74.)

3.      V okviru upravnega postopka na področju državnih pomoči je Komisija pooblaščena, da sprejme odločbo na podlagi razpoložljivih podatkov, kadar država članica ne izpolnjuje obveznosti sodelovanja in zavrača predložitev podatkov, ki jih je Komisija zahtevala za preučitev združljivosti pomoči s skupnim trgom. Preden pa sprejme tako odločbo, mora vendarle zadostiti določenim procesnim zahtevam. Zlasti mora državi članici naložiti, da ji v določenem roku predloži vse dokumente, informacije in podatke, ki so potrebni za preučitev, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom. Komisija ima pravico končati postopek in sprejeti odločbo o združljivosti ali nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom na podlagi razpoložljivih podatkov samo, če država članica kljub odredbi Komisije ne predloži zahtevanih podatkov. Te zahteve so povzete in izražene v členih 5(2), 10(3) in 13(1) Uredbe št. 659/1999 v zvezi z uporabo člena 88 ES.

(Glej točko 75.)

4.      Komisija je dolžna v interesu dobrega delovanja temeljnih pravil Pogodbe v zvezi z državnimi pomočmi skrbno in nepristransko preučiti pritožbo, zaradi česar bi lahko postalo potrebno, da preuči zadeve, ki jih pritožnica ni izrecno navedla. Poleg tega je Komisija dolžna preveriti obstoj dejanske prednosti za upravičenca pomoči. Če torej država prenese sredstva na podjetje, ki opravlja storitev v splošnem gospodarskem interesu, Komisija ne sme ignorirati informacij, ki ji jih je posredovala država članica, ki je podelila pomoč, in s katerimi se skuša dokazati, da ne obstaja nobena prednost, ter ne more skleniti, da obstaja državna pomoč, ne da bi predhodno preverila, ali je imel upravičenec zaradi javnih sredstev prednost.

(Glej točko 92.)