SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 7. julija 2022(*)
„Predhodno odločanje – Direktiva 85/374/EGS – Odgovornost za proizvode z napako – Člen 3(1) – Pojem ,proizvajalec‘ – Oseba, ki se predstavlja kot proizvajalec s tem, da na proizvod namesti svoje ime, znamko ali drug razlikovalni znak oziroma tako namestitev dopusti“
V zadevi C‑264/21,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Korkein oikeus (vrhovno sodišče, Finska) z odločbo z dne 22. aprila 2021, ki je na Sodišče prispela istega dne, v postopku
Keskinäinen Vakuutusyhtiö Fennia
proti
Koninklijke Philips NV,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi I. Jarukaitis, predsednik senata, M. Ilešič in Z. Csehi (poročevalec), sodnika,
generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Koninklijke Philips NV T. Seikkula in M. Welin, asianajajat,
– za finsko vlado H. Leppo, agentka,
– za češko vlado S. Šindelková, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,
– za nemško vlado U. Bartl, M. Hellmann in J. Möller, agenti,
– za Evropsko komisijo G. Gattinara in M. Huttunen, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (85/374/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 257), kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 1999 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 147).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med zavarovalnico Keskinäinen Vakuutusyhtiö Fennia (v nadaljevanju: Fennia) in družbo Koninklijke Philips NV glede odškodnine za škodo, nastalo zaradi požara, ki ga je povzročil kavni aparat.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V četrti in peti uvodni izjavi Direktive 85/374 je navedeno:
„ker varstvo potrošnika zahteva odgovornost vseh proizvajalcev, ki so udeleženi v proizvodnem procesu, kolikor je imel njihov dokončani proizvod, sestavni del ali surovina, ki so jo dobavili, napako; ker bi se iz istega razloga morala odgovornost razširiti tudi na uvoznike proizvodov v Skupnost in na osebe, ki se predstavljajo kot proizvajalci s pritrjevanjem njenega imena, blagovne znamke ali drugega razlikovalnega znaka, ali ki dobavijo proizvod, katerega proizvajalca ni mogoče identificirati;
ker varstvo potrošnika zahteva, da ima oškodovanec v primerih, ko za isto škodo odgovarja več oseb, možnost zahtevati polno odškodnino od katerekoli od njih“.
4 Člen 1 te direktive določa:
„Proizvajalec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči napaka na njegovem proizvodu.“
5 Člen 3(1) navedene direktive določa:
„‚Proizvajalec‘ pomeni proizvajalca dokončanih proizvodov, katere koli surovine ali sestavnega dela ali vsako osebo, ki se s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim razlikovalnim znakom na proizvodu predstavlja kot njegov proizvajalec.“
6 Člen 5 iste direktive določa:
„Kjer je na podlagi določb te direktive za isto škodo odgovornih več oseb, so odgovorne solidarno, brez poseganja v določbe nacionalnega prava v zvezi z regresno pravico.“
Finsko pravo
7 Člen 5 tuotevastuulaki (694/1990) (zakon o odgovornosti za proizvode z napako (694/1990)) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni stvari, s katerim se v finskem pravnem redu izvaja člen 3 Direktive 85/374, v odstavku 1 določa, da je za povrnitev škode odgovoren, na prvem mestu, kdor je proizvod z napako proizvedel ali izdelal in, na drugem mestu, kdor je proizvod, zaradi katerega je nastala škoda, tržil, kot bi bil njegov proizvod, če so bili na proizvod nameščeni njegovo ime, njegova znamka ali drug razlikovalni znak.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
8 Zavarovalnica Fennia je potrošniku iz naslova police stanovanjskega zavarovanja plačala odškodnino za škodo, ki jo je povzročil požar, v znesku 58.879,10 EUR. Dan pred požarom je potrošnik pri nekem distributerju kupil nov kavni aparat znamke Philips Saeco Xsmall HD 8743/11. V poročilu o nesreči, ki ga je pripravila gasilska služba, je bilo ocenjeno, da je do požara prišlo zaradi zadevnega kavnega aparata.
9 Ta kavni aparat je v Romuniji izdelala družba Saeco International Group SpA, hčerinska družba družbe Koninklijke Philips. Znaka Philips in Saeco, ki sta znamki, ki ju je registrirala družba Koninklijke Philips, sta bila nalepljena na navedeni kavni aparat in na njegovo embalažo. Poleg tega so bili na tem kavnem avtomatu oznaka CE, na kateri je bil znak Saeco, naslov v Italiji in napis „izdelano v Romuniji“. Družba Koninklijke Philips ima na Finskem hčerinsko družbo, to je družbo Philips Oy, ki tam trži male gospodinjske aparate znamke Philips, med drugim zadevni kavni aparat.
10 Družba Fennia, ki je v pravice potrošnika vstopila po plačilu nadomestila, je proti družbi Koninklijke Philips vložila odškodninsko tožbo na podlagi odgovornosti za proizvode z napako. Družba Koninklijke Philips je predlagala, naj se ta tožba zavrne, pri čemer je trdila, da ni proizvajalka zadevnega kavnega aparata.
11 Käräjäoikeus (prvostopenjsko sodišče, Finska) je menilo, da je družba Koninklijke Philips na Finskem tržila zadevni kavni aparat, ki nosi njeno znamko, in da je odgovorna za škodo, nastalo zaradi napake na tem proizvodu.
12 Hovioikeus (pritožbeno sodišče, Finska), pri katerem je družba Koninklijke Philips vložila pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, je presodilo, da ni bilo dokazano, da je družba Koninklijke Philips ta kavni aparat na Finskem tržila kot svoj proizvod. To sodišče je ugotovilo, da družba Koninklijke Philip ni odgovorna za škodo, nastalo zaradi zadevnega proizvoda, in tožbo zavrnilo.
13 Predložitveno sodišče, Korkein oikeus (vrhovno sodišče, Finska), pri katerem je družba Fennia vložila pritožbo zoper sodbo hovioikeus (pritožbeno sodišče), je to pritožbo dovolilo v delu, v katerem se nanaša na vprašanje, ali je družba Koninklijke Philips na podlagi zakona o odgovornosti za proizvode z napako odgovorna za škodo, ki jo je povzročil kavni aparat z njeno znamko, ki ga proizvaja njena hčerinska družba.
14 Predložitveno sodišče se sprašuje, kako je treba razumeti izraz „vsaka oseba, ki se s svojim imenom, znamko ali drugim razlikovalnim znakom na proizvodu predstavlja kot njegov proizvajalec“ iz člena 3(1) Direktive 85/374. Zlasti se sprašuje, ali je poleg znamke na proizvodu zahtevano izpolnjevanje dodatnih meril, da bi se lahko štelo, da se imetnik znamke predstavlja kot proizvajalec zadevnega proizvoda, oziroma ali se lahko upoštevajo nekateri elementi, ki izključujejo odgovornost, kot je to, da je iz označb na tem proizvodu razvidno, da je proizvajalec drugo podjetje, kakor je imetnik znamke. Predložitveno sodišče meni, da je proizvajalec „oseba, ki je v najboljšem položaju“, da se lahko izogne nastanku podobne škode, ki jo povzroči proizvod.
15 V teh okoliščinah je Korkein oikeus (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali se pri pojmu proizvajalca v smislu člena 3(1) Direktive o odgovornosti za proizvode izhaja iz tega, da se oseba, ki je na proizvod pritrdila svoje ime, znamko ali drug razlikovalni znak ali pa je dopustila njihovo pritrditev, tudi na drug način predstavlja kot proizvajalec proizvoda?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: na podlagi katerih vidikov je treba presojati to, da se oseba predstavlja kot proizvajalec proizvoda? Ali je za to presojo pomembno, da je proizvod izdelala hčerinska družba imetnika znamke, distribuirala pa ga je druga hčerinska družba?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Dopustnost
16 Družba Koninklijke Philips v bistvu meni, da so vprašanja za predhodno odločanje nedopustna, ker niso upoštevna za rešitev spora o glavni stvari, saj se za odškodnino iz naslova odgovornosti za proizvode z napako na podlagi člena 5(1) zakona o odgovornosti za proizvode z napako zahteva, da je proizvod tržil imetnik znamke ali katerega koli drugega razlikovalnega znaka. To trženje pa naj v okviru spora o glavni stvari nikakor ne bi bilo dokazano.
17 Glede tega je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru postopka, določenega v členu 267 PDEU, ki temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, zgolj nacionalno sodišče pristojno za ugotavljanje in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari ter za razlago in uporabo nacionalnega prava. Le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ob upoštevanju posebnosti zadeve presoja tako nujnost kot tudi ustreznost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma dolžno odločati (sodba z dne 26. maja 2011, Stichting Natuur en Milieu in drugi, od C‑165/09 do C‑167/09, EU:C:2011:348, točka 47 in navedena sodna praksa).
18 Ker je samo predložitveno sodišče pristojno za ugotovitev in presojo dejanskega stanja zadeve, ki mu je predložena v odločanje, mora Sodišče načeloma svojo preučitev omejiti na elemente, za katere se je predložitveno sodišče odločilo, da mu jih predloži, ter tako upoštevati položaj, ki ga to sodišče šteje za ugotovljenega, in ne more biti vezano na domneve ene od strank v postopku v glavni stvari (sodba z dne 2. aprila 2020, Coty Germany, C‑567/18, EU:C:2020:267, točka 22 in navedena sodna praksa).
19 Sodišču ni treba odločati zlasti, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari ali kadar gre za hipotetičen problem (sodba z dne 26. maja 2011, Stichting Natuur en Milieu in drugi, od C‑165/09 do C‑167/09, EU:C:2011:348, točka 48 in navedena sodna praksa).
20 Vendar v obravnavani zadevi ni tako.
21 Kot je namreč razvidno iz predložitvene odločbe in kakor je bilo navedeno v točkah 11 in 12 te sodbe, je käräjäoikeus (prvostopenjsko sodišče) menilo, da je družba Koninklijke Philips na Finskem tržila kavni aparat, ki nosi njeno znamko, hovioikeus (pritožbeno sodišče) pa je presodilo, da ni bilo dokazano, da je družba Koninklijke Philips ta kavni aparat na Finskem tržila kot svoj proizvod. Ker se pristojni sodišči ne strinjata glede presoje dejstev v skladu z nacionalnim pravom in ker predložitveno sodišče meni, da odgovornost družbe Koninklijke Philips za zadevni proizvod z napako ni izključena, ne izgleda, vsaj ne očitno, da so postavljena vprašanja hipotetična glede na presojo, ki jo mora nacionalno sodišče opraviti v okviru spora o glavni stvari.
22 Zato je treba ugotoviti, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.
Vsebinska presoja
Prvo vprašanje
23 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1) Direktive 85/374 razlagati tako, da pojem „proizvajalec“ iz te določbe zahteva, da se oseba, ki je na proizvod namestila svoje ime, znamko ali drug razlikovalni znak oziroma ki je to namestitev dopustila, tudi na kakršen koli drug način predstavlja kot proizvajalec proizvoda.
24 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje ureditve, katere del je (sodba z dne 17. decembra 2020, CLCV in drugi (Odklopna naprava na dizelskem motorju), C‑693/18, EU:C:2020:1040, točka 94 in navedena sodna praksa).
25 Na prvem mestu je treba navesti, da v skladu s samim besedilom člena 3(1) „‚[p]roizvajalec‘ pomeni proizvajalca dokončanih proizvodov, katere koli surovine ali sestavnega dela ali vsako osebo, ki se s svojim imenom, znamko ali drugim razlikovalnim znakom na proizvodu predstavlja kot njegov proizvajalec“.
26 Tako člen 3(1) Direktive 85/374 v bistvu določa alternativni možnosti, od katerih se le prva možnost nanaša na osebo, ki je vsaj delno vključena v postopek proizvodnje proizvoda. Druga možnost pa se nanaša na osebo, ki se s svojim imenom, znamko ali drugim razlikovalnim znakom na proizvodu predstavlja kot njegov proizvajalec.
27 Iz jasnega in nedvoumnega besedila te določbe tako izhaja, da za to, da bi se oseba, ki se predstavlja kot proizvajalec, lahko štela za „proizvajalca“ v smislu navedene določbe, ni potrebno, da ta oseba sodeluje v postopku izdelave proizvoda.
28 Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je krog odgovornih oseb, proti katerim ima oškodovanec pravico vložiti tožbo na podlagi ureditve odgovornosti iz Direktive 85/374, opredeljen v členih 1 in 3 te direktive in da je glede na to, da je cilj te direktive doseči popolno harmonizacijo vprašanj, ki jih ureja, določitev kroga odgovornih oseb iz navedenih členov treba šteti za izčrpno (sodba z dne 10. januarja 2006, Skov in Bilka, C‑402/03, EU:C:2006:6, točki 32 in 33).
29 Zato ta določitev kroga odgovornih oseb ne more biti odvisna od določitve dodatnih meril, ki ne izhajajo iz besedila členov 1 in 3 Direktive 85/374.
30 Ker pa opredelitev iz člena 3(1), druga od alternativnih možnosti, Direktive 85/374 ne vsebuje nobenega dodatnega merila, je iz besedila te določbe razvidno, da je namestitev razlikovalnih znakov, ki jo opravi oseba, ki jo ti znaki označujejo, ali pooblaščena oseba, ravnanje, ki utemeljuje status „proizvajalca“ v smislu navedene določbe.
31 Na drugem mestu, kar zadeva sobesedilo člena 3(1) Direktive 85/374 in njen cilj, je iz četrte in pete uvodne izjave te direktive ter iz njenega člena 5 razvidno, da je zakonodajalec Unije želel sprejeti široko razlago pojma „proizvajalec“, da bi zaščitil potrošnika.
32 V skladu s četrto uvodno izjavo Direktive 85/374 namreč varstvo potrošnika zahteva, da se odgovornost vsake osebe, ki se predstavlja kot proizvajalec z namestitvijo svojega imena, znamke ali drugega razlikovalnega znaka na proizvod, uveljavlja na enaki podlagi kot odgovornost resničnega proizvajalca. Poleg tega tako iz člena 5 te direktive kot iz njene pete uvodne izjave izhaja, da je odgovornost osebe, ki se predstavlja kot proizvajalec, na isti ravni kot odgovornost resničnega proizvajalca in da se potrošnik lahko svobodno odloči, da od vsakega od njiju zahteva celotno nadomestilo, saj sta odgovorna solidarno.
33 Tako je cilj člena 3(1) Direktive 85/374 olajšati breme ugotavljanja resničnega proizvajalca zadevnega proizvoda z napako. V zvezi s tem je iz obrazložitvenega memoranduma, ki se nanaša na člen 2 predloga direktive Komisije z dne 9. septembra 1976, ki je bila podlaga za Direktivo 85/374 in katere člen je, ne da bi se njegova vsebina spremenila, postal člen 3 te direktive, razvidno, da je zakonodajalec Unije menil, da varstvo potrošnika ne bi bilo zadostno, če bi lahko distributer potrošnika „napotil“ na proizvajalca, ki ga potrošnik morda ne pozna.
34 Poleg tega je treba poudariti, da oseba, ki se s tem, da na zadevni proizvod namesti svoje ime, znamko ali drug razlikovalni znak, predstavlja kot proizvajalec, daje vtis, da je vključena v postopek proizvodnje ali da prevzema odgovornost zanj. Zato uporaba teh navedb za to osebo pomeni, da uporablja svojo prepoznavnost, da bi bil ta proizvod v očeh potrošnikov privlačnejši, kar upravičuje, da se lahko v zameno za to na podlagi te uporabe uveljavlja njena odgovornost.
35 Poleg tega, kot upravičeno navaja češka vlada, ker je na eni strani več oseb mogoče šteti za proizvajalce in ker na drugi strani lahko potrošnik vloži zahtevek proti kateri koli od njih, iskanje zgolj ene „najbolj primerne“ odgovorne osebe, proti kateri bi moral potrošnik uveljavljati svoje pravice, v nasprotju s tem, kar predlaga predložitveno sodišče, ni upoštevno.
36 Iz tega sledi, da za to, da bi se oseba lahko štela za „proizvajalca“ v smislu člena 3(1) Direktive 85/374, ni mogoče zahtevati, da se ta oseba, ki je na proizvod namestila svoje ime, znamko ali drug razlikovalni znak oziroma ki je to namestitev dopustila, na kakršen koli drug način predstavlja kot proizvajalec proizvoda.
37 Zato je treba v nasprotju s trditvami družbe Koninklijke Philips ugotoviti, da v postopku v glavni stvari razdelitev odgovornosti med njo in družbo Saeco International Group nima učinkov za potrošnika, ki ga je ravno treba razbremeniti bremena ugotavljanja resničnega proizvajalca, da bi proti njemu lahko vložil odškodninski zahtevek.
38 Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je člen 3(1) Direktive 85/374 treba razlagati tako, da pojem „proizvajalec“ iz te določbe ne zahteva, da se oseba, ki je na proizvod namestila svoje ime, znamko ali drug razlikovalni znak oziroma ki je to namestitev dopustila, tudi na kakršen koli drug način predstavlja kot proizvajalec proizvoda.
Drugo vprašanje
39 Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.
Stroški
40 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:
Člen 3(1) Direktive Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (85/374/ES), kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 1999, je treba razlagati tako, da pojem „proizvajalec“ iz te določbe ne zahteva, da se oseba, ki je na proizvod namestila svoje ime, znamko ali drug razlikovalni znak oziroma ki je to namestitev dopustila, tudi na kakršen koli drug način predstavlja kot proizvajalec proizvoda.
Podpisi