Zadeva T‑52/12 R

Helenska republika

proti

Evropski komisiji

„Začasna odredba – Državne pomoči – Plačilo nadomestil, ki jih je grška kmetijska zavarovalna organizacija (ELGA) plačala v letih 2008 in 2009 – Sklep, s katerim so bile državne pomoči razglašene za nezdružljive s skupnim trgom in je bilo naloženo njihovo vračilo – Predlog za odlog izvršitve – Fumus boni juris – Nujnost – Tehtanje interesov“

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 19. septembra 2012…….?II ‑ 0000

Povzetek – Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 19. septembra 2012

1.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Fumus boni juris – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Kumulativnost – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Diskrecijska pravica sodnika za začasne odredbe

(členi 256(1) PDEU, 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2))

2.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Fumus boni juris – Preizkus prima facie tožbenih razlogov, navedenih v utemeljitev tožbe v glavni stvari – Tožba zoper sklep Komisije, s katerim je bila ugotovljena nezakonitost pomoči in je bilo naloženo njeno vračilo – Tožbeni razlog, ki se nanaša na obstoj izjemnih okoliščin, ki onemogočajo vračilo pomoči – Tožbeni razlog, ki na prvi pogled ni neutemeljen

(člena 107(1) in (3)(b) PDEU in 278 PDEU)

3.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Dokazno breme – Sklep Komisije, s katerim je naloženo vračilo državne pomoči – Vračilo, ki bi lahko ogrozilo javni red v državi članici, ki je v globoki gospodarski in finančni krizi – Vključitev

(člena 278 PDEU in 279 PDEU)

4.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Resna in nepopravljiva škoda – Škoda, na katero se lahko sklicuje država članica

(člena 278 PDEU in 279 PDEU)

5.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Sklep Komisije, s katerim je naloženo vračilo državne pomoči

(člen 278 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 10 in 11.)

2.      V postopku za izdajo začasne odredbe je pogoj v zvezi s fumus boni juris izpolnjen, kadar je vsaj en tožbeni razlog, ki ga tožeča stranka navaja v utemeljitev tožbe v glavni stvari, na prvi pogled upošteven in vsekakor utemeljen, ker razkriva obstoj občutljivega pravnega vprašanja, na katero ni mogoče takoj odgovoriti in ga je zato treba podrobneje preučiti, te preučitve pa ne more opraviti sodnik za začasne odredbe, ampak mora biti predmet postopka v glavni stvari, tako da na prvi pogled tožba ni neutemeljena.

V okviru predloga za odlog izvršitve sklepa Komisije, s katerim je ugotovljena nezdružljivost državne pomoči s skupnim trgom, na prvi pogled obstaja fumus boni juris glede argumentacije, ki zastavlja pravno vprašanje, na katero v sodni praksi še ni odgovorjeno, ali se zaradi posebnih in izjemnih težav, povezanih z varčevalnimi ukrepi, ki so že več let značilni za nacionalno gospodarstvo države članice, za nacionalni sektor, ki je prejel pomoč, lahko šteje, da ni bil podvržen močni konkurenci niti usmerjen v mednarodno trgovino, kar bi izključilo to, da je ta pomoč lahko občutno vplivala na trgovino in konkurenco med državami članicami v smislu člena 107(1) PDEU. Poleg tega, čeprav bi navedena pomoč izpolnjevala vse pogoje iz te določbe, sodna praksa ne odgovarja na vprašanje, ali se zadevna država članica lahko zakonito sklicuje na izjemne okoliščine, zaradi katerih bi bilo vračilo pomoči pretirano, ker se je morala ta država spopadati z resno motnjo v svojem nacionalnem gospodarstvu v smislu člena 107(3)(b) PDEU, in ali bi se morala Komisija na podlagi te določbe primarnega prava odreči zahtevi po celotnem vračilu od sektorja, ki je zaradi te motnje močno oslabljen.

(Glej točke 13, od 29 do 31 in 34.)

3.      Nujnost predloga za izdajo začasne odredbe je treba presojati glede na potrebo, da je treba začasno odločiti, da bi se preprečila resna in nepopravljiva škoda za stranko, ki predlaga začasne ukrepe. Ta stranka mora predložiti resen dokaz, da ne more čakati do konca postopka v zvezi s tožbo v glavni stvari, ne da bi osebno utrpela tako škodo. Čeprav neizogibnosti škode ni treba dokazati z gotovostjo, mora biti njeno uresničenje kljub temu predvidljivo z dovolj visoko stopnjo verjetnosti. Stranka, ki predlaga začasne ukrepe, je vsekakor zavezana dokazati dejstva, ki so podlaga za njeno trditev o resni in nepopravljivi škodi in sodniku za začasne odredbe omogočajo, da presodi natančne posledice, ki bi verjetno izhajale iz neobstoja predlaganih ukrepov, pri čemer zgolj hipotetična škoda, ker temelji na bodočih in negotovih dogodkih, ne more upravičiti odobritve začasnih ukrepov.

To velja v primeru, da bi takojšnje vračilo nezakonite državne pomoči od več tisoč prejemnikov pomenilo upravne težave, ki lahko državi članici, ki je v izredno težkem gospodarskem položaju, povzročijo resno in nepopravljivo škodo, kot je poseganje v prednostne naloge davčne uprave pri boju proti davčnim utajam, saj bi bilo za izterjavo pomoči od prejemnikov potrebno posredovanje številnih uslužbencev te uprave, in tudi ogrožanje javnega reda, saj bi takojšnje vračilo te pomoči lahko sprožilo demonstracije, ki bi lahko vodile do nasilja, glede na to, da je do takih demonstracij v podobnih okoliščinah že prišlo.

(Glej točke 36, 43 in od 47 do 50.)

4.      Glede predloga za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila država članica, je treba opozoriti, da so države članice odgovorne za interese, ki se na nacionalni ravni štejejo za splošne in jih lahko branijo v okviru postopka za izdajo začasne odredbe. Države članice lahko zlasti predlagajo izdajo začasnih odredb ob zatrjevanju, da bi lahko izpodbijani ukrep resno ogrozil izpolnjevanje njihovih državnih nalog in javni red.

(Glej točko 37.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 52 do 54.)