Pritožba, ki jo je 24. septembra 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti razširjeni senat), razglašeno 11. julija 2007, v zadevi T-351/03, Schneider Electric SA proti Komisiji

(Zadeva C-440/07 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Petit in F. Arbault)

Druge stranke v postopku: Schneider Electric SA, Zvezna republika Nemčija, Francoska republika

Predloga pritožnice:

razveljavi naj se sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 11. julija 2007 v zadevi T-351/03, Schneider Electric SA proti Komisiji;

družbi Schneider Electric SA naj se naloži plačilo vseh stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica uvodoma opozarja, da morajo biti za uveljavitev nepogodbene odgovornosti Skupnosti izpolnjeni trije kumulativni pogoji, in sicer obstoj krivdnega ravnanja, obstoj resnične in gotove škode ter neposredna vzročna zveza med krivdnim ravnanjem in škodo, nato pa v utemeljitev svoje pritožbe navaja sedem pritožbenih razlogov.

V okviru prvega pritožbenega razloga Komisija zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje, s tem ko je ugotovilo, prvič, da Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah z dne 3. avgusta 2001 "ni" navedla očitka opiranja položajev družbe Schneider in družbe Legrand in, drugič, da ta navedba ni bila "posebno težavna", kršilo načelo pravnomočnosti, podalo vsebinsko nepravilne ugotovitve, izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi, in ni izpolnilo obveznosti obrazložitve svojih sodb.

V okviru drugega pritožbenega razloga Komisija navaja, da je Sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo pravo in ni izpolnilo obveznosti obrazložitve, s tem ko je razsodilo, da napaka v postopku, ugotovljena v sodbi z dne 22. oktobra 2002 v zadevi T-310/01, Schneider Electric proti Komisiji, pomeni "dovolj resno" kršitev pravnega pravila, katerega namen je podelitev pravice posameznikom.

V okviru tretjega pritožbenega razloga Komisija navaja, da je Sodišče prve stopnje podalo zmotne vsebinske ugotovitve, izkrivilo dokaze, zmotno ugotovilo zadevno dejansko stanje in napačno uporabilo pravo, ker je razsodilo, da obstaja "dovolj neposredna vzročna zveza" med krivdnim ravnanjem in drugo postavko ugotovljene škode, namreč predčasnim zaključkom pogajanj družbe Schneider z družbo Wendel KKR o prodajni ceni družbe Legrand SA.

V okviru četrtega pritožbenega razloga Komisija zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje kršilo obveznost obrazložitve, saj obstaja nasprotje med razlogi njegove utemeljitve glede vzročne zveze med krivdnim ravnanjem in različnimi postavkami ugotovljene škode.

V okviru petega pritožbenega razloga Komisija navaja, da je Sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, izkrivilo dokaze in napačno uporabilo pravo, s tem ko ni ugotovilo, da je družba Schneider prispevala k nastanku celotne druge postavke ugotovljene škode. To podjetje naj bi namreč v več ozirih kršilo svojo dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo, da bi preprečilo nastanek škode ali omejilo njen obseg, zlasti ker ni vložilo predloga za izdajo začasne odredbe glede obveznosti prodaje družbe Legrand, ki naj bi zanj veljala, in ker se je odločilo, da bo to podjetje prodalo na dan, ko vendar zanj ni veljala nobena obveznost v tem smislu.

V okviru šestega pritožbenega razloga Komisija Sodišču prve stopnje očita, da je odločalo ultra petita ter da je kršilo pravila o dokaznem bremenu in pravice obrambe, ker je ugotovilo eno postavko škode, na katero se tožeče podjetje ni sklicevalo.

Na koncu, v okviru sedmega in zadnjega pritožbenega razloga, Komisija navaja, da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravo, ker je družbi Schneider prisodilo obrestno nadomestilo od dne nastanka druge postavke škode, 10. decembra 2002.

____________