Zadeva T‑237/09

Région wallonne

proti

Evropski komisiji

„Okolje – Direktiva 2003/87/ES – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Nacionalni načrt razdelitve pravic do emisije za Belgijo za obdobje od leta 2008 do leta 2012 – Člen 44 Uredbe (ES) št. 2216/2004 – Naknadni popravek – Novi upravljavec – Odločba, s katero je osrednjemu upravitelju neodvisnega dnevnika transakcij Skupnosti naloženo, naj v tabelo ‚Nacionalni načrt razdelitve‘ vnese popravek“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Tožba zoper odločbo o implicitni zavrnitvi, ki izhaja iz obrazložitve akta – Dopustnost

(člen 263 PDEU)

2.      Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2003/87 – Nacionalni načrt razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov (NNR) – Postopek priglasitve NNR – Pravica zadevne države članice, da popravke naknadno vnese v tabelo NNR – Dopustnost – Merila – Kumulativnost

(Uredba Komisije št. 2216/2004, člen 44(2); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101, člen 9(3))

3.      Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2003/87 – Nacionalni načrt razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov (NNR) – Postopek priglasitve NNR – Pravica zadevne države članice, da naknadno vnese popravke v tabelo NNR – Dopustnost – Merila za dodelitev – Zožujoča razlaga

(Uredba Komisije št. 2216/2004, člen 44(2), četrti pododstavek; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101, člena 9(3) in 11(2) ter Priloga III)

1.      Samo izrek odločbe ima lahko pravne učinke in zato posega v položaj, ne glede na razloge, na katerih ta odločba temelji. Nasprotno pa presoja iz obrazložitve odločbe kot taka ne more biti predmet ničnostne tožbe in sodišče Unije lahko nadzoruje njeno zakonitost le, če presoja kot obrazložitev akta, ki posega v položaj, pomeni potrebno podporo izreku tega akta.

Vendar čeprav v izreku odločbe ni izrecno zavrnjen predlog naslovljenca, ob upoštevanju bistvenih razlogov odločbe iz nje vendarle lahko izhaja, da je institucija, ki je akt izdala, izrecno zavzela stališče o tem predlogu in ga zavrnila. Ugotoviti je torej treba, da odločba v takšnem primeru vsebuje zavezujoče pravne učinke, ki glede tega posegajo v položaj naslovnika.

(Glej točke od 44 do 46.)

2.      Člen 44(2) Uredbe št. 2216/2004 za standardiziran in zavarovan sistem registrov v skladu z Direktivo 2003/87 ter Odločbo 280/2004 določa dve kumulativni merili, ki omogočata, da se popravek vnese v tabelo „Nacionalni načrt razdelitve“ (NNR), ne da bi bilo treba upoštevati postopek predložitve spremenjenega NNR na podlagi člena 9(3) Direktive 2003/87 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti. Ta popravek mora temeljiti na NNR, kakršen je bil predložen Komisiji in ki ga ta ni zavrnila, nastati pa mora kot posledica „izboljšave podatkov“. Poleg tega mora Komisija – ko sta ti kumulativni merili izpolnjeni – v skladu s členom 44(2), prvi pododstavek, konec drugega stavka, Uredbe št. 2216/2004 osrednjemu upravitelju neodvisnega dnevnika transakcij Skupnosti naložiti, da zadevni popravek vnese v tabelo „NNR“.

(Glej točko 55.)

3.      Glede splošnega pravila, ki na podlagi člena 11(2) Direktive 2003/87 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti v povezavi z merili za razdelitev iz Priloge III k navedeni direktivi določa, da je treba vnaprej določiti skupno količino pravic, ki so na voljo v zadevnem obdobju razdelitve, velja, da je treba kumulativni merili „popravek“ in „izboljšava podatkov“, ki se zahtevata za vnos popravka v tabelo nacionalnega načrta razdelitve pravic do emisije (NNR) po objavi v NNR, kot izjemi razlagati ozko, da se ohrani polni učinek postopka predložitve v skladu s členom 44(2), četrti pododstavek, Uredbe št. 2216/2004 za standardiziran in zavarovan sistem registrov v skladu z Direktivo 2003/87 ter Odločbo 280/2004, v povezavi s členom 9(3) Direktive 2003/87. Le z ozko razlago je namreč mogoče zagotoviti celovit predhodni nadzor – v primeru navedenih meril za razdelitev – sprememb, ki jih država članica naknadno predlaga.

(Glej točko 66.)