Zadeva T‑336/07

Telefónica, SA
in
Telefónica de España, SA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Španski trgi širokopasovnega dostopa do interneta – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 82 ES – Določitev cen – Cenovne škarje – Opredelitev trgov – Prevladujoč položaj – Zloraba – Izračun zbijanja marž – Učinki zlorabe – Pristojnost Komisije – Pravica do obrambe – Subsidiarnost – Sorazmernost – Pravna varnost – Lojalno sodelovanje – Načelo dobrega upravljanja – Globe“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Replika – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Pisanja, priložena tožbi ali repliki

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

2.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Zavrnitev posredovanja dokumenta – Posledice – Nujnost razlikovanja med obremenilnimi in razbremenilnimi dokumenti glede dokaznega bremena, ki ga nosi zadevno podjetje

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(2))

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))

4.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Upoštevni trg – Razmejitev – Merila – Velikoprodajne storitve širokopasovnega dostopa do interneta

(člen 82 ES; Obvestilo Komisije 97/C 372/03)

5.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Ravnanje na prevladujočem trgu, ki ima učinke na sosednjem trgu – Uporaba člena 82 ES

(člen 82 ES)

6.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Merila presoje – Morebitni obstoj konkurence na trgu – Vpliv

(člen 82 ES)

7.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Pojem – Sposobnost nalagati redna zvišanja cen –Nujni element

(člen 82 ES)

8.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Učinek cenovnih škarij – Pojem – Merila presoje

(člen 82 ES)

9.      Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Učinek cenovnih škarij – Enakost možnosti – Neobstoj

(člen 82 ES)

10.    Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem – Ravnanja, ki imajo omejevalni učinek na konkurenco – Morebitni učinek

(člen 82 ES)

11.    Konkurenca – Pravila Skupnosti – Uporaba s strani – Omejitev pooblastil Komisije z zakonodajnim okvirom, ki se nanaša na trg telekomunikacij – Neobstoj

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21)

12.    Konkurenca – Upravni postopek – Obveznost lojalnega sodelovanja Komisije z nacionalnimi regulativnimi organi – Obseg

(členi 10 ES, 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, členi od 11 do 16)

13.    Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Naklepno storjena kršitev ali iz malomarnosti – Pojem

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), prvi pododstavek in št. 1/2003, člen 23(2))

14.    Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Praksa oblikovanja cen, ki pomeni zlorabo – Samostojno ravnanje podjetja na trgu

(člen 82 ES)

15.    Konkurenca – Pravila Skupnosti – Stvarno področje uporabe – Reguliran telekomunikacijski sektor – Vključitev

(člen 82 ES)

16.    Konkurenca – Globe – Diskrecijska pravica Komisije – Presoja glede na posamično ravnanje podjetja

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

17.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obveznost upoštevanja dejanskega vpliva na trg – Obseg

(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, prvi pododstavek)

18.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Presoja – Medsebojna odvisnost treh meril, izrecno navedenih v smernicah, ki jih je sprejela Komisija – Opredelitev kršitve kot zelo resne

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

19.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalni učinek globe – Splošni odvračalni učinek – Kršitev načela individualizacije kazni – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

20.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitve – Povišanje izhodiščnega zneska globe – Upoštevanje spreminjanj intenzivnosti kršitve – Izključitev

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3))

21.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Odobritev ali toleriranje kršitve v nacionalnem pravu ali s strani nacionalnih organov

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

1.      Iz člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da mora vsaka tožba vsebovati navedbo predmeta postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Čista dokazna in dokumentarna funkcija prilog pomeni, da morajo biti, kolikor obsegajo pravne elemente, na katerih temeljijo določeni razlogi, izraženi v tožbi, slednji podani v samem besedilu tožbe ali v tej tožbi vsaj dovolj prepoznavni. V tožbi mora biti torej pojasnjena vsebina tožbenega razloga, na katerem temelji tožba, tako da samo z njegovo abstraktno navedbo zahteve iz Poslovnika niso izpolnjene. Prilog se torej ne da uporabiti za razvijanje tožbenega razloga, ki je povzet v tožbi, tako da se predložijo očitki ali utemeljitve, ki jih v tej tožbi ni.

Ta razlaga člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika zadeva tudi pogoje dopustnosti replike, ki v skladu s členom 47(1) istega poslovnika dopolnjuje tožbo.

Zato se bodo priloge k tožbi in repliki upoštevale le v delu, v katerem so podprti ali dopolnjeni tožbeni razlogi ali trditve, ki sta jih tožeči stranki izrecno navedli v besedilu svojih pisanj, in v katerem je mogoče natančno ugotoviti, kateri elementi iz te priloge podpirajo ali dopolnjujejo navedene tožbene razloge ali trditve.

(Glej točke od 58 do 61 in 63.)

2.      V okviru postopka zaradi kršitve pravil konkurence Unije neposredovanje dokumenta podjetju pomeni kršitev pravice do obrambe le, če to dokaže, po eni strani, da se je Komisija opirala na ta dokument za utemeljitev svojega očitka glede obstoja kršitve in, po drugi strani, da bi bilo očitek mogoče dokazati le s sklicevanjem na ta dokument. Če bi bili na voljo še drugi dokazni dokumenti, s katerimi so se stranke seznanile med upravnim postopkom in so z njimi posebej podprti sklepi Komisije, izločitev nepredloženega obremenilnega dokumenta kot dokaza ne bi vplivala na utemeljenost očitkov iz izpodbijane odločbe. Tako mora zadevno podjetje dokazati, da bi bil rezultat, do katerega je prišla Komisija v svoji odločbi, drugačen, če bi bilo treba zavrniti dokument, ki ga kot obremenilni dokaz Komisija ni posredovala podjetju in na katerega se je oprla v obtožbi tega podjetja.

(Glej točko 78.)

3.      Načelo spoštovanja pravice do obrambe zlasti zahteva, da mora obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga Komisija naslovi na podjetje, ki mu namerava naložiti globo zaradi kršitve pravil konkurence, vsebovati bistvene elemente v zvezi s tem podjetjem, kot so očitano dejanje, njegova kvalifikacija in dokazi, na katere se opira Komisija, da bi lahko to podjetje v upravnem postopku, uvedenem zoper njega, učinkovito navajalo svoje trditve. Ta zahteva je izpolnjena takrat, kadar odločba Komisije zainteresiranim ne očita drugih kršitev od tistih, navedenih v sporočilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, in upošteva samo tisto dejansko stanje, glede katerega so se lahko zainteresirani izjavili.

Vendar ni nujno, da je končna odločba Komisije kopija predstavitve očitkov. Prav tako se sprejmejo dopolnila k obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, izvedena ob upoštevanju odgovora na tožbo strank, katerih utemeljitve dokazujejo, da so dejansko lahko uresničevale svoje pravice do obrambe. Komisija lahko glede na upravni postopek tudi ponovno pregleda ali doda dejanske ali pravne trditve v podporo očitkom, ki jih je navedla.

Tako je pravica do obrambe zaradi neskladja med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in končno odločbo kršena samo, če neki očitek iz navedene odločbe ni bil naveden tako, da bi naslovniki imeli možnost, da se branijo. Za to ne gre, če se domnevne razlike med obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah in končno odločbo ne nanašajo na druga ravnanja kot tista, o katerih sta se tožeči stranki že izrekli, in ki torej ne morejo biti predmet novih očitkov.

(Glej točke od 80 do 82, 84 in 85.)

4.      Za preučitev morebitnega prevladujočega položaja podjetja na nekem sektorskem trgu je treba možnosti konkurence presojati v okviru trga vseh proizvodov, ki lahko glede na svoje značilnosti zadovoljijo stalne potrebe in so slabo zamenljivi z drugimi proizvodi. Poleg tega, ker je določitev zadevnega trga namenjena temu, da se presodi, ali lahko zadevno podjetje ovira ohranitev učinkovite konkurence in ali lahko ravna precej neodvisno od svojih konkurentov, strank in potrošnikov, se zato ni mogoče omejiti le na preučitev objektivnih značilnosti zadevnih proizvodov, temveč je treba upoštevati tudi okoliščine konkurence in strukturo povpraševanja in ponudbe na trgu.

Pojem upoštevnega trga implicira, da dejanska konkurenca lahko obstaja med proizvodi, ki so del trga, kar pomeni zadostno stopnjo medsebojne zamenljivosti glede na enako uporabo med vsemi proizvodi, ki so del istega trga.

Iz Obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti je prav tako razvidno, da proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki jih potrošnik smatra za zamenljive ali nadomestljive glede na lastnosti proizvodov, njihove cene in namen uporabe. Z gospodarskega vidika predstavlja za opredelitev upoštevnega trga zamenljivost povpraševanja najbolj neposredno in učinkovito silo discipliniranja za ponudnike obravnavanega proizvoda, zlasti v zvezi z njihovimi odločitvami glede oblikovanja cen. Poleg tega se zamenljivost ponudbe lahko upošteva tudi pri opredelitvi zadevnega trga v okoliščinah, v katerih so njeni učinki enakovredni učinkom zamenljivosti povpraševanja glede učinkovitosti in takojšnjosti. To pomeni, da so ponudniki ob majhnih in stalnih spremembah relativnih cen sposobni preiti na proizvodnjo in trženje upoštevnih proizvodov v kratkem času brez znatnih dodatnih stroškov ali tveganja.

Tako lahko Komisija glede veleprodajnih trgov širokopasovnega dostopa do interneta pravilno ugotovi, da glede na velike naložbe, potrebne za prehod z nacionalnega veleprodajnega proizvoda na regionalni veleprodajni proizvod, ter z regionalne veleprodajne ponudbe na razvezovanje krajevne zanke, in glede na potrebni čas za tak prehod, pri čemer to ni izvedljiva možnost za celotno nacionalno ozemlje in zahteva razpolaganje z minimalno kritično maso, in če obstajajo funkcionalne razlike med nacionalnim veleprodajnim proizvodom, regionalnim veleprodajnim proizvodom in razvezovanjem krajevne zanke, razvezovanje krajevne zanke ne spada na isti trg kot proizvodi nacionalne in regionalne veleprodajne ponudbe. Poleg tega je Komisija pravilno ugotovila, da nacionalni in regionalni veleprodajni proizvod ne spadata na isti trg, ker bi bilo glede na stroške, povezane s prehodom z nacionalnega veleprodajnega proizvoda na regionalni veleprodajni proizvod, celo v primeru majhnega, vendar znatnega in stalnega zviševanja cene regionalnega veleprodajnega proizvoda, malo verjetno in z ekonomskega vidika nelogično, da operaterji, ki so že vlagali v postavljanje omrežja, nosijo stroške neuporabe tega omrežja in se odločijo za uporabo nacionalnega veleprodajnega proizvoda, ki jim ne bi dajal enakih možnosti nadzora kakovosti storitve maloprodajnega proizvoda kot regionalni veleprodajni proizvodi.

(Glej točke od 111 do 113, 116, 127, 134, 139 in 143.)

5.      Vprašanje, ali praksa oblikovanja cen, ki jo uvede vertikalno integrirano podjetje s prevladujočim položajem na upoštevnem veleprodajnem trgu in ki vodi do zbijanja marž konkurentov tega podjetja na maloprodajnem trgu, pomeni zlorabo, ni odvisno od obstoja prevladujočega položaja tega podjetja na zadnjenavedenem trgu. Zato mora Komisija za ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja podjetja v obliki cenovnih škarij dokazati le, da ima to podjetje prevladujoč položaj hkrati na veleprodajnem in maloprodajnem trgu.

(Glej točko 146.)

6.      Morebitni obstoj konkurence na trgu je upoštevna okoliščina za presojo obstoja prevladujočega položaja. Vendar pa obstoj konkurence, čeprav živahne, na nekem trgu ne pomeni, da na tem trgu ni prevladujočega položaja, saj je bistvena značilnost navedenega položaja sposobnost ravnati brez upoštevanja te konkurence v svoji tržni strategiji, ne da bi zato nosil škodljive posledice zaradi takega ravnanja.

(Glej točko 162.)

7.      Čeprav je sposobnost nalagati redna zvišanja cen nesporno element, ki lahko dokazuje obstoj prevladujočega položaja, pa nikakor ni nujni element, ker je neodvisnost, ki jo uživa podjetje s prevladujočim položajem na področju cen, povezana bolj z zmožnostjo, da te cene določa, ne da bi moralo upoštevati odziv konkurentov, strank in dobaviteljev, kot pa z zmožnostjo, da te cene zviša.

(Glej točko 166.)

8.      Za ugotovitev obstoja prakse cenovnih škarij ni mogoče zahtevati, da je veleprodajna cena, zaračunana konkurentom za proizvod na predhodni ravni, pretirana ali da je maloprodajna cena za stranski proizvod plenilske narave. Zbijanje marž ob neobstoju kakršne koli objektivne utemeljitve lahko samo po sebi pomeni zlorabo v smislu člena 82 ES. Zbijanje marž je posledica razlike med cenami za veleprodajne storitve in cenami za maloprodajne storitve, ne pa posledica ravni teh cen kot takih. Še zlasti je lahko to zbijanje posledica ne le nenavadno visoke cene na maloprodajnem trgu, ampak tudi nenavadno visoke cene na veleprodajnem trgu.

Poleg tega lahko Komisija pravilno meni, da ustrezen test za ugotovitev cenovnih škarij obsega ugotovitev, ali bi bil konkurent, ki ima enako strukturo stroškov kot dejavnost vertikalno integriranega podjetja na naslednji ravni, lahko sposoben ponuditi storitve na prodajnem trgu, ne da bi imel izgubo, če bi navedeno vertikalno integrirano podjetje moralo plačati nabavno ceno dostopa, zaračunano njegovim konkurentom, s tem da se sklicuje na stroške, ki jih je imelo zadevno podjetje, ne da bi preučila marže glavnih drugih operaterjev na zadevnem trgu.

Za presojo zakonitosti cenovne politike, ki jo uporabi prevladujoče podjetje, se je treba namreč načeloma sklicevati na cenovna merila, ki temeljijo na stroških, ki jih ima prevladujoče podjetje, in na njegovi strategiji. Še posebej v zvezi s prakso oblikovanja cen, ki vodi do zbijanja marž, uporaba takih meril za analizo omogoča preveritev, ali bi bilo to podjetje dovolj učinkovito, da bi te maloprodajne storitve končnim uporabnikom ponujalo drugače kot z izgubo, če bi moralo predhodno plačati svoje veleprodajne cene za posredniške storitve.

Tak pristop je toliko bolj utemeljen, saj je prav tako v skladu s splošnim načelom pravne varnosti, ker upoštevanje stroškov podjetja s prevladujočim položajem temu zaradi posebne odgovornosti, ki jo ima na podlagi člena 82 ES, omogoča, da presodi zakonitost svojega ravnanja. Namreč, če podjetje s prevladujočim položajem pozna svoje stroške in cene, načeloma ne pozna stroškov in cen konkurentov. Po drugi strani zloraba z izključevanjem vpliva tudi na potencialne konkurente prevladujočega podjetja, ki bi jih možnost pomanjkanja dobičkonosnosti lahko odvrnila od vstopa na trg.

Seveda ni mogoče izključiti, da so lahko stroški in cene konkurentov upoštevni pri preučitvi zadevne prakse oblikovanja cen. Vendar samo če se ni mogoče opreti na cene in stroške podjetja s prevladujočim položajem, je treba preučiti cene in stroške konkurentov na istem trgu.

(Glej točke 186, 187 in od 190 do 194.)

9.      V okviru uporabe testa cenovnih škarij Komisiji ni mogoče očitati preučitve obstoja cenovnih škarij za vsak proizvod zadevnega podjetja, obravnavan ločeno, glede na to, da naj bi drugi operaterji uporabljali optimalno kombinacijo proizvodov, ki omogoča prihranke stroškov, če ti proizvodi niso del istega trga kot zadevni trg. Člen 82 ES namreč podjetju s prevladujočim položajem na določenem trgu prepoveduje zlasti prakso oblikovanja cen, ki ima lahko učinke izrinjenja njegovih enako učinkovitih sedanjih ali potencialnih konkurentov. Preučitev takega položaja zahteva presojo možnosti konkurence v okviru trga vseh proizvodov, ki lahko glede na svoje značilnosti zadovoljijo stalne potrebe in so slabo zamenljivi z drugimi proizvodi, saj je opredelitev upoštevnega trga namenjena temu, da se presodi, ali lahko zadevno podjetje ovira učinkovito konkurenco na navedenem trgu.

Poleg tega ni mogoče sprejeti, da bi lahko drug operater nadomestil izgubo, nastalo zaradi cenovnih škarij na ravni veleprodajnega proizvoda, s prihodki, ki bi jih ustvaril s tem, ko bi na nekaterih bolj dobičkonosnih geografskih območjih uporabljal druge proizvode zadevnega podjetja, ki ne bi bili predmet cenovnih škarij in bi spadali na drug trg. Sistem neizkrivljene konkurence je lahko zagotovljen le, če so različnim gospodarskim subjektom zagotovljene enake možnosti. Enake možnosti pa pomenijo, da so prevladujoče podjetje v telekomunikacijskem sektorju in njegovi vsaj enako učinkoviti konkurenti enakopravni na maloprodajnem trgu. To ne bi bilo tako, če cen veleprodajnega proizvoda, ki jih drugi operaterji plačujejo navedenemu podjetju, ne bi bilo mogoče prenesti na njihove cene maloprodajnih proizvodov, če bi jih ti operaterji ponujali z izgubo.

(Glej točke od 200 do 204.)

10.    Za dokaz kršitve člena 82 ES zadostuje dokazati, da je podjetje s prevladujočim položajem z ravnanjem, ki pomeni zlorabo, poskušalo omejiti konkurenco ali, z drugimi besedami, da ravnanje ima ali bi lahko imelo tak učinek. Torej mora imeti zadevna praksa oblikovanja cen protikonkurenčni učinek, vendar ni treba, da je nujno dejanski, ker zadošča dokaz potencialnega protikonkurenčnega učinka, zaradi katerega bi bili lahko izrinjeni vsaj tako učinkoviti konkurenti, kot je podjetje s prevladujočim položajem. V zvezi s tem ni mogoče sprejeti argumenta, da ob upoštevanju obdobja, ki je minilo med začetkom spornega ravnanja in sprejetjem odločbe Komisije ni primerno opraviti testa verjetnih učinkov, ker je imela Komisija potreben čas, da dokaže obstoj domnevnih protikonkurenčnih učinkov, povezanih s spornim ravnanjem.

(Glej točki 268 in 272.)

11.    Obstoj Direktive 2002/21 z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve nikakor ne vpliva na pristojnost, ki jo ima Komisija neposredno na podlagi člena 3(1) Uredbe št. 17 in od 1. maja 2004 na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 1/2003, da ugotovi kršitev členov 81 ES in 82 ES. Pravila o konkurenci iz Pogodbe ES z izvajanjem nadzora ex post dopolnjujejo regulativni okvir, ki ga je sprejel zakonodajalec Unije, da bi ex ante uredil trge komunikacij.

(Glej točko 293.)

12.    Glede razmerij, ki se vzpostavijo v okviru postopkov, ki jih vodi Komisija na podlagi členov 81 ES in 82 ES, so načini izvrševanja načela lojalnega sodelovanja, ki izhaja iz člena 10 ES in h kateremu je v odnosih z državami članicami zavezana Komisija, podrobneje določeni zlasti v členih od 11 do 16 Uredbe št. 1/2003, ki so v njenem poglavju IV z naslovom „Sodelovanje“. Te določbe pa ne določajo obveznosti, da se Komisija posvetuje z nacionalnimi regulativnimi organi.

(Glej točko 312.)

13.    Kar zadeva vprašanje, ali je bila kršitev storjena naklepno ali iz malomarnosti in ali jo je zato mogoče kaznovati z globo v skladu s členom 15(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 17 in od 1. maja 2004 v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003, je ta pogoj izpolnjen, če zadevno podjetje ne more prezreti, da je njegovo ravnanje protikonkurenčno, ne glede na to, ali se zaveda, da je kršilo pravila o konkurenci iz Pogodbe. Podjetje se zaveda protikonkurenčne narave svojega ravnanja, ko se zaveda dejanskih elementov, ki upravičujejo ugotovitev obstoja prevladujočega položaja na zadevnem trgu in ugotovitev Komisije o zlorabi tega položaja.

V zvezi s tem mora biti podjetje s prevladujočim položajem kot preudaren gospodarski subjekt seznanjeno z načeli, ki urejajo opredelitev trgov v zadevah na področju konkurence, in po potrebi poseči po pojasnjevalnih nasvetih, da bi v okoliščinah zadeve razumno ocenilo posledice, ki lahko nastanejo zaradi določenega dejanja. To zlasti velja za strokovnjake, ki so navajeni, da morajo dokazovati visoko skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti. Od njih je mogoče tudi pričakovati, da posebej pazijo na to, da ocenijo tveganja, ki jih ta prinaša. Poleg tega za preudarni gospodarski subjekt ni dvoma, da ima posedovanje velikih tržnih deležev, čeprav ni nujno in v vseh primerih edini odločilni indic obstoja prevladujočega položaja, vseeno velik pomen, ki ga mora nujno upoštevati v zvezi s svojim morebitnim ravnanjem na trgu. V zvezi s tem prvotni operater in lastnik edine velike infrastrukture za zagotavljanje veleprodajnega proizvoda ne more prezreti, da ima prevladujoč položaj na upoštevnih trgih. Zato veliki tržni deleži, ki jih ima tak operater na zadevnih trgih, pomenijo, da je njegovo prepričanje, da ni imel prevladujočega položaja na teh trgih, lahko le posledica bodisi nezadostne preučitve strukture trgov, na katerih je deloval, bodisi zavrnitve upoštevanja teh struktur.

(Glej točke 319, 320 in od 323 do 325.)

14.    Člen 82 ES se nanaša samo na protikonkurenčna ravnanja, za katera so se podjetja odločila na lastno pobudo. Če je protikonkurenčno ravnanje podjetjem naloženo z nacionalno zakonodajo ali če ta tvori pravni okvir, ki sam odpravlja vsakršno možnost njihovega konkurenčnega ravnanja, se člen 82 ES ne uporablja. V takem položaju omejevanje konkurence ni posledica samostojnega ravnanja podjetij, kar se zahteva za uporabo te določbe.

Po drugi strani se člen 82 ES lahko uporablja, če se izkaže, da nacionalna zakonodaja pušča možnost konkurence, ki bi jo lahko ovirala, omejevala ali izkrivljala samostojna ravnanja podjetij. Zato je ne glede na obstoj take zakonodaje zbijanje marž, tudi če ima vertikalno integrirano podjetje s prevladujočim položajem manevrski prostor za spremembo le maloprodajnih cen, zgolj iz tega razloga mogoče pripisati temu podjetju.

V zvezi s tem, glede oblikovanja cen s strani telekomunikacijskega podjetja s prevladujočim položajem, ob predpostavki, da znižanje cen zahteva poseg nacionalnega regulativnega organa telekomunikacijskega trga in se to podjetje o tem ne more svobodno odločiti, mora to podjetje v okviru posebne odgovornosti, ki jo ima kot podjetje s prevladujočim položajem na zadevnem trgu, pri tem organu vložiti zahtevke za spremembo svojih cen, ko so te vplivale na učinkovito in neizkrivljeno konkurenco na skupnem trgu.

(Glej točke od 328 do 330 in 335.)

15.    Upoštevanje nacionalne zakonodaje na področju telekomunikacij s strani prevladujočega podjetja na telekomunikacijskem trgu tega podjetja ne ščiti pred posegom Komisije na podlagi člena 82 ES.

Namreč, če izrecne izjeme v tem smislu ni, se konkurenčno pravo uporablja za regulirane sektorje. Tako uporaba konkurenčnih pravil ni izključena, če upoštevne sektorske določbe puščajo možnost, da bi se lahko konkurenca ovirala, omejevala ali izkrivljala s samostojnim ravnanjem podjetij.

(Glej točki 339 in 340.)

16.    Odločitev Komisije, da v nekaterih odločbah zaradi razmeroma nove narave ugotovljenih kršitev ne naloži globe, ne podeljuje imunitete podjetjem, ki pozneje storijo enako vrsto kršitve. Dejansko Komisija v posebnem okviru vsake zadeve ob izvajanju diskrecijske pravice odloči o naložitvi globe, da kaznuje ugotovljeno kršitev in ohrani učinkovitost konkurenčnega prava.

(Glej točko 357.)

17.    Komisija mora v skladu s točko 1(A), prvi pododstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ v okviru presoje teže kršitve preučiti dejanski vpliv na trg le, če se pokaže, da je ta vpliv mogoče izmeriti.

(Glej točko 389.)

18.    Velikost geografskega trga je le eno od treh meril, ki so v skladu s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, pomembna za celovito presojo teže kršitve. Med temi medsebojno odvisnimi merili ima odločilno vlogo narava kršitve. Nasprotno, velikost geografskega trga ni samostojno merilo v tem smislu, da bi se lahko kot „zelo resne“ opredelile samo kršitve, ki se nanašajo na več držav članic. Na podlagi Pogodbe ES, Uredbe št. 17, Uredbe št. 1/2003, zgoraj navedenih smernic ali sodne prakse ni mogoče sklepati, da se lahko kot take opredelijo samo geografsko zelo razširjene omejitve. Zato Komisija kršitev lahko opredeli kot „zelo resno“, čeprav je velikost zadevnega geografskega trga omejena na ozemlje ene države članice.

(Glej točko 413.)

19.    Komisija mora pri presoji teže kršitve za določitev zneska globe skrbeti za učinek odvračalnosti svojih ukrepov, predvsem pri kršitvah, ki so še posebej škodljive za doseganje ciljev Unije. Odvračanje mora biti hkrati specifično in splošno. Poleg tega, da je globa kazen za posamično kršitev, je tudi del splošne politike za zagotovitev, da bi podjetja upoštevala pravila o konkurenci. Zato ni mogoče sprejeti, da je bilo kršeno načelo individualizacije kazni le zaradi dejstva, da ima lahko globa, ki jo je naložila Komisija podjetju, izračunana ob upoštevanju položaja tega podjetja, tudi splošen odvračalni učinek za druga podjetja, ki bi poskušala kršiti pravila o konkurenci.

(Glej točko 433.)

20.    Ker se na področju konkurence zvišanje na podlagi trajanja opravi z uporabo določenega odstotnega deleža izhodiščnega zneska te globe, ki je določen na podlagi teže celotne kršitve in tako že odraža različne ravni intenzivnosti kršitve, za zvišanje tega zneska zaradi trajanja kršitve ni treba upoštevati spreminjanja intenzivnosti kršitve v zadevnem obdobju.

(Glej točko 450.)

21.    Čeprav ni izključeno, da je lahko nacionalni pravni okvir ali ravnanje nacionalnih organov v določenih okoliščinah olajševalna okoliščina, se odobritev ali toleriranje kršitve s strani nacionalnih organov ne moreta upoštevati kot olajševalna okoliščina, kadar imajo zadevna podjetja potrebna sredstva, da dobijo natančne in pravilne pravne informacije.

(Glej točko 458.)