Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia nº 8 de Donostia – San Sebastián (Španija) 10. maja 2023 – NB/Kutxabank, SA

(Zadeva C-300/23, Kutxabank)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia nº 8 de Donostia – San Sebastián

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: NB

Tožena stranka: Kutxabank, SA

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je ob upoštevanju, da je Banco de España (centralna banka Španije) v sami okrožnici 5/1994 z dne 22. julija 1994, s katero je v španski hipotekarni trg vključila obrestne mere IRPH, opozorila, da že zgolj njihova neposredna uporaba pomeni dvig LEOM posla nad tržno LEOM in da je treba, da se to ne bi zgodilo, vključiti ustrezen negativni pribitek, ignoriranje tega opozorila in nevključitev takega negativnega pribitka mogoče razumeti kot način za ustvarjanje tega neravnotežja v nasprotju z zahtevo dobre vere iz člena 3(1) Direktive 93/13/EGS[?]¹

Ali lahko to, da finančne institucije uporabijo negativne pribitke, koeficiente znižanja ali odstotke IRPH, kakor je opozorila Banco de España (centralna banka Španije), samo v primerih, v katerih so pogodbe o hipotekarnem kreditu namenjene nakupu stanovanja v okviru zaščitenega sistema (vivienda protegida) in jih nadzorujejo javni organi, in, nasprotno, ne uporabijo teh negativnih pribitkov, koeficientov znižanja ali odstotkov IRPH, kadar je sklenjen hipotekarni kredit namenjen nakupu stanovanja po tržni ceni, brez nadzora javnih organov, pomeni način ustvarjanja tega neravnotežja v nasprotju z zahtevo dobre vere iz člena 3(1) Direktive 93/13/EGS[?]

Ali je ohranitev veljavnosti določila, s katerim je bila vključena obrestna mera IRPH za hranilnice, ki je bil določen mesečno na podlagi podatkov, pridobljenih ob uporabi pogojev, ki so bili razglašeni za nepoštene, po tem, ko je bilo ugotovljeno, da so sestavni deli LEOM za posle v zvezi s hipotekarnimi krediti, ki so se uporabljali za določitev mesečne obrestne mere IRPH za hranilnice, kot je provizija za prevzete obveznosti ali nekateri stroški, ki jih je bilo treba plačati prodajalcu ali ponudniku, nepošteni, v nasprotju s členom 6(1) Direktive 93/13/EGS[?]

Ali je nacionalna sodna praksa, kakršna je ta, ki jo je razvilo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija), v skladu s katero mora nacionalno sodišče, ne da bi bilo treba opraviti preverjanja in preučitve, ki se zahtevajo v točkah 51, 52, 54 in 55 sodbe Sodišča v zadevi C-125/18¹ z dne 3. marca 2020, ugotoviti, da je nadzor nad preglednostjo določila, s katerim je bila hipotekarna obrestna mera IRPH vključena v pogodbo, ki sta jo sklenila potrošnik in prodajalec ali ponudnik, v vsakem primeru izpolnjen, ker je opredelitev navedene hipotekarne obrestne mere navedena v Boletín Oficial del Estado (uradni list, Španija [v nadaljevanju: BOE]), natančneje v okrožnici 5/1994 Banco de España (centralna banka Španije), objavljeni v Boletín Oficial del Estado št. 184 z dne 3. avgusta 1994 na straneh od 25.106 do 25.111, kar so podatki, ki jih potrošnik ne pozna, v nasprotju z navedenimi točkami navedene sodbe[?]

Ali je treba člen 5 Direktive 93/13/EGS, da bi se izpolnila zahteva po preglednosti določila, vključenega v pogodbo o hipotekarnem kreditu s spremenljivo obrestno mero, ki se za plačilo obresti nanaša na uradni indeks, kakršen je IRPH in ki zaradi značilnosti njegovega izračuna ne odraža le plačila obresti in zahteva uporabo zapleteno izračunanega pribitka, da bi ga bilo mogoče primerjati z drugimi indeksi, in ki za potrošnika pomeni potencialno tveganje, da bo moral delno prevzeti dvojno plačilo bančnih provizij, razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji ali sodni praksi, ki prodajalcu ali ponudniku omogoča, da v pogodbo ne vključi in potrošniku ne da izrecno in dovolj zgodaj pred sklenitvijo pogodbe na voljo naslednjih informacij:

a.    da referenčna obrestna mera ne odraža le plačila obresti, ampak tudi provizij;

b.    kakšno je konkretno povišanje, ki ga to povzroči;

c.    če za izravnavo tega povišanja poleg referenčne obrestne mere uporabi negativni pribitek[?]

Vse to bi potrošniku omogočilo dejansko primerjavo med različnimi možnimi referenčnimi obrestnimi merami in seznanitev s tem, ali bo v pogodbi, ki jo bo sklenil, prevzel plačilo delno podvojenih provizij ter v kakšnem znesku, in da jih lahko po potrebi izpodbija.

Ali je sodna praksa, kakršna je ta, ki jo je razvilo špansko Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), v skladu s katero je prodajalec ali ponudnik, ki sklepa pogodbo, oproščen vsakršne odgovornosti v zvezi z obveščanjem potrošnika glede delovanja metode izračuna hipotekarne obrestne mere IRPH in ekonomskih posledic, ki iz tega izhajajo, s čimer se ta [odgovornost] prenese na potrošnika, ki mora s svojim neobstoječim finančnim znanjem sam poiskati to informacijo tako, da najde in razume opredelitev, objavljeno v Boletín Oficial del Estado, v kateri ni izrecno navedeno nič glede vključitve pribitkov in stroškov v sporni indeks, kar mora ugotoviti [potrošnik] sam na podlagi védenja, da se navedena hipotekarna obrestna mera mesečno določa na podlagi povprečja LEOM referenčnih poslov, v nasprotju s točko 57 stališča Evropske komisije z dne 31. maja 2018 in točkama 2 in 125 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca z dne 10. septembra 2019¹ ter točkami 51, 52, 54 in 55 sodbe Sodišča v zadevi C-125/18 z dne 3. marca 2020[?]

Ali je razlaga točk 53 in 56 sodbe Sodišča v zadevi C-125/18, v skladu s katero že zgolj objava opredelitve obrestne mere IRPH v BOE potrošniku, ki sklepa pogodbo, omogoča, da ve, da ta vključuje pribitke in stroške, ki jih uporabljajo institucije, skladna z ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika kot sopogodbenika v podrejenem položaju, in s točko 2 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca z dne 10. maja 2019, v skladu s katero povprečen potrošnik ne more razumeti nekaterih pojmov, kot so „obrestna mera“, „referenčni indeks“ ali „letna efektivna obrestna mera“ (LEOM) ter zlasti razlik med temi pojmi in da enako velja tudi za delovanje ali konkreten izračun spremenljivih obrestnih mer, uradnih referenčnih indeksov hipotekarnih kreditov in LEOM, na podlagi katerih so izračunane te obrestne mere[?]

Ali je razlaga točk 53 in 56 sodbe Sodišča v zadevi C-125/18 v smislu, da lahko potrošnik na podlagi opredelitve, objavljene v Boletín Oficial del Estado, ugotovi, da hipotekarna obrestna mera IRPH vključuje pribitke in stroške – če je za to potrebno, da navedeni potrošnik ve, kaj je in kaj pomeni obrestna mera LEOM, da bi lahko sklepal, da se pri določanju obrestne mere IRPH za hranilnice na podlagi navadnih sredin obrestnih mer LEOM nujno vključujejo provizije, pribitki in stroški, ki jih uporabljajo institucije – v nasprotju z ustaljeno sodno praksa Sodišča, v skladu s katero je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika kot sopogodbenika v podrejenem položaju glede obveščenosti, in točko 2 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca z dne 10. septembra 2019[?]

Ali je oprostitev obveznosti prodajalca ali ponudnika, da v pogodbo vključi celotno opredelitev referenčnega indeksa, ki se uporablja za izračun spremenljive obrestne mere, in da predloži informativno brošuro, v kateri bi bilo navedeno preteklo gibanje tega indeksa, vsebovana v sklepu Sodišča v zadevi C-655/20¹ z dne 17. novembra 2021, korenita in brezpogojna ali je, nasprotno, pogojena s tem, da potrošnik, ki sklepa pogodbo, že lahko razume delovanje metode izračuna spornega indeksa, da lahko na podlagi natančnih in razumljivih meril tako oceni potencialno znatne ekonomske posledice za svoj finančni položaj[?]

Ali taka oprostitev velja tudi za tiste primere, v katerih je treba na podlagi nacionalnega predpisa, ki je veljal ob sklenitvi pogodbe, v pogodbo vključiti celotno opredelitev referenčnega indeksa za izračun spremenljive obrestne mere in predložiti informativno brošuro, v kateri bi bilo navedeno preteklo gibanje tega indeksa[?]

Ali se ob uporabi Direktive 2005/29/ES¹ o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu opustitev obveščanja s strani prodajalca ali ponudnika o tako pomembnih informacijah, kot je posebno delovanje metode izračuna obrestnih mer IRPH, [o tem, ]da se določajo na podlagi obrestnih mer LEOM za referenčne posle, kar vodi do tega, da so vanje vključeni pribitki, provizije in povprečni stroški navedenih poslov, [o tem, ]da je njihovo gibanje že vsa leta od ustanovitve Euribora višje od slednjega in [o tem, ]da obstaja opozorilo Banco de España (centralna banka Španije) finančnim institucijam, da je treba vključiti negativni pribitek, da bi se preprečilo, da bi bila LEOM posla višja od tržne LEOM, šteje za nepošteno poslovno prakso v skladu s členom 7 te direktive[?]

Ali je treba, če nacionalno sodišče ugotovi, da se je praksa prodajalca ali ponudnika izkazala za zavajajočo v skladu z Direktivo 2005/29/ES, neposredno šteti, da njegovo ravnanje povzroča to znatno neravnotežje v nasprotju z zahtevo dobre vere, na katero se nanaša člen 3(1) Direktive 93/13/EGS, ali je, nasprotno, združljivo, da prodajalec ali ponudnik ravna zavajajoče v smislu Direktive 2005/29/ES in v dobri veri v smislu Direktive 93/13/EGS[?]

Ali je nacionalna sodna praksa, kakršno je razvilo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), v skladu s katero se ob ugotovitvi nepreglednosti pogoja o vključitvi obrestne mere IRPH za hranilnice v pogodbo, sklenjeno med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, ne sme retroaktivno uporabiti določb člena 83 Texto Refundido de la Ley General de Defensa de Consumidores y Usuarios (prečiščeno besedilo splošnega zakona o varstvu potrošnikov in uporabnikov) ter člena 5(5) Ley 7/98, de 13 de abril, de Condiciones Generales de la Contratación (zakon 7/98 z dne 13. aprila 1998 o splošnih pogodbenih pogojih), s čimer nastaneta dve ravni varstva pred istim nepoštenim pogojem, ena za potrošnike, ki so sklenili pogodbo pred to spremembo, in druga za potrošnike, ki so pogodbe sklenili po tej spremembi, v nasprotju z načelom učinkovitosti[?]

Ali nacionalna sodna praksa, kakršna je ta, ki jo je razvilo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), v skladu s katero nepreglednost določila v zvezi s pogodbeno ceno, kakršno je določilo o minimalni obrestni meri, povzroči, da je nepošteno, ker vsebuje zavajajoč element, medtem ko pomanjkanje preglednosti določila, s katerim je v pogodbo vključena obrestna mera IRPH za hranilnice, ki tudi vpliva na pogodbeno ceno, ne povzroči njegove nepoštenosti, v nasprotju z načelom učinkovitosti[?]

Ali je nacionalna sodna praksa, kakršna je ta, ki jo je razvilo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), ki meni, da ni logično trditi, da prodajalec ali ponudnik ni ravnal v dobri veri, ko je uporabil uradno hipotekarno obrestno mero, ki jo regulira Banco de España (centralna banka Španije) in ki jo javni organi običajno uporabljajo v načrtih za stanovanja v okviru zaščitenega sistema, iz česar sklepa, da v vsakem primeru obstaja dobra vera prodajalca ali ponudnika, ne da bi se bilo treba vprašati, ali je prodajalec ali ponudnik, če s potrošnikom lojalno in pravično posluje, razumno pričakoval, da bi potrošnik tak pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj, v nasprotju s točko 69 sodbe Sodišča v zadevi C-415/11¹ z dne 14. marca 2013 in s pojmom neravnotežja „v nasprotju z zahtevo dobre vere“[?]

Ali je treba v okviru spora o vključitvi hipotekarne obrestne mere IRPH za hranilnice v pogodbo za določitev plačila pogodbe točko 69 sodbe Sodišča v zadevi C-415/11 z dne 14. marca 2013 razlagati tako, da se mora nacionalno sodišče vprašati, ali je prodajalec ali ponudnik lahko razumel, da bi se potrošnik ob razumevanju metode izračuna obrestne mere IRPH za hranilnice, ob poznavanju gibanja obrestne mere IRPH za hranilnice v vsaj dveh letih pred sklenitvijo pogodbe in ob seznanjenosti z opozorilom Banco de España (centralna banka Španije) v njeni okrožnici 5/94 za finančne institucije, da je treba po potrebi vključiti negativni pribitek, ki ga [prodajalec ali ponudnik] ni nameraval upoštevati, strinjal z vključitvijo navedenega določila v okviru posamičnih pogajanj[?]

Ali je treba v zvezi z določilom, ki v pogodbo, sklenjeno med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, vključuje obrestno mero IRPH za hranilnice, točko 67 sodbe Sodišča v zadevi C-421/14¹ z dne 26. januarja 2017 razlagati tako, da mora nacionalno sodišče pri presoji obstoja neravnotežja v nasprotju z zahtevo dobre vere njeno metodo izračuna primerjati z metodo, ki se uporablja za določitev obrestne mere Euribor, ki se večinoma uporablja, in efektivnimi obrestnimi merami, ki izhajajo iz njene uporabe, za posojila enakovrednega zneska in trajanja[?]

Ali je okoliščina, da efektivna obrestna mera, ki izhaja iz uporabe obrestne mere Euribor, pomeni ceno, po kateri institucije pridobijo denar, ki ga nato posodijo svojim strankam, medtem ko efektivna obrestna mera, ki izhaja iz uporabe obrestne mere IRPH za hranilnice, pomeni skupni strošek, ki so ga plačale stranke, ki so jim hranilnice posodile ta denar, [in je ]vedno višja, upoštevna za presojo obstoja neravnotežja v nasprotju z zahtevo dobre vere v skladu s točko 67 sodbe Sodišča v zadevi C-421/14 z dne 26. januarja 2017 v zvezi z določilom, s katerim je v pogodbo, sklenjeno med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, vključena hipotekarna obrestna mera IRPH za hranilnice[?]

Ali je to, da se po ugotovitvi nepoštenosti določila, s katerim je v pogodbo, sklenjeno med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, vključena hipotekarna obrestna mera IRPH za hranilnice, in zaradi česar pogodba po njegovi odpravi ne more več obstajati, to [določilo] nadomesti v skladu z dodatno določbo 15 Ley 14/2013, de 27 de septiembre, de apoyo a los emprendedores y su internacionalización (zakon 14/2013 z dne 27. septembra 2013 o podpori podjetnikom in njihovi internacionalizaciji), [kar je ]nadomestitev, ki bi glede na to, da je bilo to pravilo glede nadomestitve določeno za mirno zamenjavo indeksa in je bilo namenjeno temu, da se s tako nadomestitvijo ne spremeni položaja, ki je obstajal pred ukinitvijo navedenega indeksa, privedla do ohranitve enakega neravnotežja v korist prodajalca ali ponudnika, kakršno je nacionalno sodišče razglasilo za nično, v nasprotju s členom 7(1) Direktive 93/13/EGS[?]

Ali je treba ob upoštevanju dejstva, da bi bili v skladu s stališčem Banco de España (centralna banka Španije) vsi očitki glede hipotekarne obrestne mere IRPH za hranilnice izravnani, če bi se jim dodal ustrezen negativni pribitek, člen 6(1) Direktive 93/13/EGS razlagati tako, da po ugotovitvi, da je bilo določilo, s katerim je v pogodbo, sklenjeno med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, vključena obrestna mera IRPH za hranilnice, nepošteno, ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče z retroaktivnim učinkom nadomesti vključeni pribitek z negativnim pribitkom, ki bi moral biti vključen v pogodbo ob njeni sklenitvi, z vračilom potrošniku tistega, kar mu bilo neupravičeno zaračunano, skupaj z obrestmi, da bi se odpravila ničnost pogodbe in bi se spremenila v pogodbo, kakršna bi morala biti sklenjena v skladu z opozorilom Banco de España (centralna banka Španije)[?]

Ali je to, da se po ugotovitvi nepoštenosti določila, s katerim je v pogodbo, sklenjeno med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, vključena hipotekarna obrestna mera IRPH za hranilnice, in razglasitvi pogodbe za nično, ker po odpravi tega določila pogodba ne more več obstajati, vzpostavijo učinki člena 1303 Código Civil (civilni zakonik) tako, da kršitelj s tem, da dobi nazaj ves izposojeni denar, skupaj z zakonskimi obrestmi, višjimi od tistih, ki so določene v pogodbi, in ki se uporabijo za celotno posojilo od prvega dne naprej, v nasprotju s členom 7(1) Direktive 93/13/EGS[?]

Ali je treba člen 7(1) Direktive 93/13/EGS – glede na to, da gre za tipsko pogodbo, ki jo sestavljajo splošni pogoji, ki jih je brez pogajanj določil prodajalec ali ponudnik, in je izključno odgovoren za vključitev nepoštenih določil glede bistvenega elementa cene – razlagati tako, da je prodajalec ali ponudnik odgovoren za nedopustno podlago, ki pripeljala do ničnosti pogodbe v celoti, in se posledično uporabi člen 1306(2) civilnega zakonika[?]

____________

¹     Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah– UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

¹     Sodba z dne 3. marca 2020, Gómez del Moral Guasch (C-125/18, ECLI:EU:C:2020:138).

¹     Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Szpunarja predstavljeni v zadevi Gómez del Moral Guasch (C‑125/18, EU:C:2019:695).

¹     Sklep z dne 17. novembra 2021, Gómez del Moral Guasch II (C-655/20, ECLI:EU:C:2021:943).

¹     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) – UL 2005, L 149, str. 22.

¹     Sodba z dne 14. marca 2013, Aziz (C-415/11, ECLI:EU:C:2013:164).

¹     Sodba z dne 26. januarja 2017, Banco Primus (C-421/14, ECLI:EU:C:2017:60).