Zadeva T‑135/14

(objava odlomkov)

Kicktipp GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti kicktipp – Prejšnja nacionalna besedna znamka KICKERS – Pravilo 19 Uredbe (ES) št. 2868/95 – Pravilo 98(1) Uredbe št. 2868/95 – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 5. februarja 2016

1.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Dejstva, dokazi in stališča, navedena v podporo ugovoru – Dokaz obstoja, veljavnosti in obsega varstva prejšnje registrirane znamke – Teleološka razlaga – Zadostnost potrdila o podaljšanju kot dokaza – Pogoji

(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 19(2)(a)(ii))

2.      Znamka Skupnosti – Jeziki Urada – Obveznost zagotovitve prevoda v jezik postopka v enem mesecu od vložitve izvirnega dokumenta – Potreba po izrecni navedbi, kateri je izvirni dokument – Neobstoj

(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 98(1))

3.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Dejstva, dokazi in stališča, navedena v podporo ugovoru – Dokaz obstoja, veljavnosti in obsega varstva prejšnje registrirane znamke – Dokaz o podaljšanju prejšnje znamke – Obseg

(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 19(2)(a))

1.      V skladu s pravilom 19(2), prvi stavek, Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta št. 40/94 o znamki Skupnosti mora stranka, ki ugovarja, vložiti „dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva svoje prejšnje znamke“. Pravilo 19(2), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95 navaja dokaze, ki jih mora stranka, ki ugovarja, „zlasti“ priskrbeti. V zvezi s tem iz prvega dela pravila 19(2)(a)(ii) Uredbe št. 2868/95 izhaja, da mora stranka, ki ugovarja, predložiti potrdilo o registraciji „in“, odvisno od primera, zadnje potrdilo o podaljšanju prejšnje registrirane znamke, ki ni znamka Skupnosti. V skladu s pravilom 19(2)(a)(ii), in fine, Uredbe št. 2868/95 lahko stranka, ki ugovarja, prav tako predloži „enakovredne dokumente, ki jih je izdal organ, pri katerem je bila znamka registrirana“.

To določbo je treba razlagati tako, da se možnost predložitve enakovrednega dokumenta ne nanaša le na potrdilo o podaljšanju, temveč tako na potrdilo o registraciji kot na potrdilo o podaljšanju. Zahteva po predložitvi potrdila o registraciji namreč ni sama sebi namen, temveč je njen namen omogočiti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), da ima zanesljiv dokaz o obstoju znamke, na kateri temelji ugovor. Torej je mogoče predložiti „enakovreden“ dokument, ki nadomešča tako potrdilo o registraciji kot potrdilo o podaljšanju.

Prav tako je mogoče, da je drugi element, naveden v pravilu 19(2)(a)(ii) Uredbe št. 2868/95, torej potrdilo o podaljšanju, hkrati „enakovreden dokument“ prvemu elementu, torej potrdilu o registraciji. Namreč, če potrdilo o podaljšanju vsebuje vse informacije, potrebne za oceno obstoja, veljavnosti in obsega varstva znamke, na kateri temelji ugovor, je predložitev tega dokumenta „dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva svoje prejšnje znamke“ v smislu pravila 19(2), prvi stavek, Uredbe št. 2868/95. Opozoriti je treba, da je glede na namensko razlago pravila 19(2) Uredbe št. 2868/95 vsebina dokumenta in to, da ga je izdal pristojni organ, odločilni element.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da predložitev potrdila o podaljšanju zadošča za dokaz o obstoju, veljavnosti in obsegu varstva znamke, na kateri temelji ugovor, če vsebuje vse za to potrebne informacije.

(Glej točke 57, 58, 60, 62, 64 in 65.)

2.      Pravilo 98(1) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta št. 40/94 o znamki Skupnosti določa, da če naj se vloži prevod dokumenta, mora biti prevod skladen z dokumentom, na kateri se nanaša, in mora povzeti zgradbo in vsebino izvirnega dokumenta. Vendar taka izrecna navedba ni nujna za opredelitev dokumenta, na kateri se nanaša prevod, če sta izvirni dokument in prevod predložena skupaj. Če se namreč prevod nahaja neposredno po izvirniku, ni dvoma o izvirnem dokumentu, na kateri se nanaša prevod.

(Glej točki 71 in 72.)

3.      Če je bilo za podaljšanje prejšnje znamke, na kateri temelji ugovor, zaprošeno pravočasno, vendar pristojni organ o tej prošnji še ni odločil, zadošča predložiti potrdilo o vložitvi prošnje, če je to izdal pristojni organ in vsebuje vse potrebne informacije v zvezi z registracijo znamke, kot bi izhajale iz potrdila o registraciji. Namreč, dokler ta znamka ni podaljšana, imetnik znamke ne more predložiti potrdila o podaljšanju in ne sme biti kaznovan zaradi časa, ki ga pristojni organ potrebuje za odločitev o njegovi prošnji. Enako sklepanje poleg tega izhaja iz pravila 19(2)(a)(i) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta št. 40/94 o znamki Skupnosti, ki določa, da če znamka še ni registrirana, zadošča predložitev prepisa potrdila o vložitvi.

Nasprotno, če je znamka, na kateri temelji ugovor, registrirana, glede na pravilo 19(2)(a)(ii) Uredbe št. 2868/95 več ne zadošča predložitev potrdila o vložitvi. Tedaj je treba predložiti potrdilo o registraciji ali enakovreden dokument. Po enakem sklepanju ne zadošča predložitev potrdila, ki dokazuje vložitev prošnje za podaljšanje, če je bilo podaljšanje opravljeno.

(Glej točki 74 in 75.)