SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 25. januarja 2024(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 98/83/ES – Kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi – Člen 4(1) – Obveznost držav članic, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista – Priloga I, del B – Preseganje mejnih vrednosti koncentracij trihalometanov v pitni vodi – Člen 8(2) – Obveznost držav članic, da, kakor hitro je mogoče, sprejmejo ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti vode ter dajo prednost njegovemu uveljavljanju“
V zadevi C‑481/22,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 18. julija 2022,
Evropska komisija, ki jo zastopata L. Armati in E. Sanfrutos Cano, agentki,
tožeča stranka,
proti
Irski, ki jo zastopajo M. Browne, Chief State Solicitor, A. Joyce in M. Tierney, agenta, skupaj s C. Donnelly, SC, in D. Fennellyjem, BL,
tožena stranka,
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi J.‑C. Bonichot, v funkciji predsednika senata, S. Rodin (poročevalec), sodnik, in L. S. Rossi, sodnica,
generalni pravobranilec: A. Rantos,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Evropska Komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Irska s tem, da:
– ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z vrednostmi parametrov iz Priloge I, del B, Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 90) izpolnjuje minimalno zahtevo glede koncentracij trihalometanov (v nadaljevanju: THM) v njej na enaindvajsetih območjih javne oskrbe z vodo, in sicer na območjih Schull, Drimoleague, Glenties-Ardara, Roundwood, Caragh Lake PWS 022A, Kilkenny City (Radestown) WS, Granard, Gowna, Staleen, Drumcondrath, Grangemore, Lough Talt Regional Water Supply, Ring/Helvick, Aughrim/Annacurra, Bray Direct, Greystones, Kilmacanogue, Newtown Newcastle, Enniskerry Public Supply, Wicklow Regional Public Supply in Ballymagroarty (Irska), in v okviru devetih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, in sicer Crossdowney, Townawilly, Cloonluane (Renvyle), Lettergesh/Mullaghgloss, Bonane, Parke, Nephin Valley GWS, Curramore (Ballinrobe) in Keash (Irska), ter
– ni zagotovila, da se na navedenih območjih javne oskrbe z vodo in v okviru navedenih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in ni dala prednosti uveljavljanju teh ukrepov, ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi,
ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive 98/83 v povezavi s Prilogo I, del B, k tej direktivi in iz člena 8(2) te direktive.
I. Pravni okvir
A. Pravo Unije
2 V uvodni izjavi 29 Direktive 98/83 je bilo navedeno:
„[K]er bi bilo treba države članice pooblastiti, da pod določenimi pogoji dovolijo odstopanja od te direktive; ker je nadalje treba vzpostaviti primeren okvir za taka odstopanja, pod pogojem da ne smejo predstavljati možne nevarnosti za zdravje ljudi in da oskrbe vode, namenjene za prehrano ljudi, na določenem območju ni mogoče ohranjati na drug sprejemljiv način.“
3 Člen 4(1) te direktive je določal:
„Ne da bi to vplivalo na obveznosti po drugih določbah Skupnosti, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravst[ve]no ustrezna in čista. Za namene minimalnih zahtev te direktive je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, če:
(a) je brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi,
in
(b) izpolnjuje minimalne zahteve iz Priloge I, del A in B;
ter če v skladu z ustreznimi določbami členov 5 do 8 in člena 10 ter v skladu s Pogodbo države članice sprejmejo vse druge ukrepe, potrebne za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive.“
4 Člen 8(2) navedene direktive je določal:
„Če kljub ukrepom, sprejetim za izpolnjevanje obveznosti iz člena 4(1), voda, namenjena za prehrano ljudi, ne doseže vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, zadevna država članica ob upoštevanju člena 6(2) zagotovi, da se, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev njene kakovosti ter se da prednost njegovemu uveljavljanju ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.“
5 Člen 9 Direktive 98/83, naslovljen „Odstopanja“, je določal:
„1. Države članice lahko dovolijo odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v Prilogi I, del B, ali določenih s členom 5(3), do največje vrednosti, ki jo določijo tako, da nobeno odstopanje ne predstavlja možne nevarnosti za zdravje ljudi in pod pogojem, da oskrbe vode, namenjene za prehrano ljudi na določenem območju, ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način. Odstopanja se omejijo na čim krajše časovno obdobje in ne smejo presegati treh let; proti koncu časovnega obdobja se preveri, ali je bil dosežen zadosten napredek. Če namerava država članica dovoliti drugo odstopanje, sporoči Komisiji preveritev, skupaj z razlogi za svojo odločitev o drugem odstopanju. Tako drugo odstopanje ne sme presegati treh let.
2. V izjemnih okoliščinah lahko država članica zaprosi Komisijo za tretje odstopanje za obdobje, ki ne presega treh let. Komisija v treh mesecih odloči o vsaki taki zahtevi.
3. Vsako odstopanje, odobreno v skladu z odstavkoma 1 ali 2, mora navajati naslednje:
(a) razloge za odstopanje;
(b) zadeven parameter, predhodne ustrezne rezultate spremljanja stanja ter najvišjo dovoljeno vrednost pri odstopanju;
(c) zemljepisno območje, količino dobavljene vode, zadevno prebivalstvo in ali bo prizadeto kako podjetje za proizvodnjo hrane;
(d) ustrezen program spremljanja stanja s povečano pogostnostjo spremljanja, kjer je potrebno;
(e) povzetek načrta za potrebno sanacijsko ukrepanje vključno z roki ter oceno stroškov in ukrepov za preverjanje;
(f) zahtevano trajanje odstopanja.
4. Če pristojni organi menijo, da je neskladnost z vrednostmi parametrov nepomembna, ter če ukrepanje v skladu s členom 8(2) zadostuje za odstranitev problema v 30 dneh, ni treba uporabiti zahtev odstavka 3.
V tem primeru določijo pristojni ali drugi ustrezni organi samo najvišjo dovoljeno vrednost za ustrezen parameter ter rok za odstranitev problema.
5. Če je prišlo do neskladnosti ene od vrednosti parametrov za določeno vodno oskrbo za skupno več kot 30 dni v predhodnih 12 mesecih, ni več mogoče uporabiti odstavka 4.
6. Vsaka država članica, ki uveljavlja odstopanja, predvidena v tem členu, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi odstopanja, takoj ustrezno obveščeno o odstopanju in o pogojih urejanja. Poleg tega države članice, kjer je treba, zagotovijo, da se svetuje posebnim skupinam prebivalstva, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno tveganje.
Te obveznosti se ne uporabijo v okoliščinah, opisanih v členu 4, razen če se pristojni organi drugače odločijo.
7. Z izjemo odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkom 4, država članica v dveh mesecih obvesti Komisijo o vsakem odstopanju v zvezi s posamezno oskrbo vode, ki presega povprečno 1000 [kubičnih metrov (m3) na dan ali oskrbuje več kot 5000 oseb, vključno s podatki, opredeljenimi v odstavku 3.
8. Ta člen se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se ponuja v prodajo v steklenicah ali posodah.“
6 Člen 14 iste direktive, naslovljen „Časovni okvir za izpolnjevanje zahtev“, je določal:
„Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da bo kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, izpolnjevala zahteve te direktive v petih letih od začetka njene veljavnosti, ne da bi to vplivalo na Opombe 2, 4 in 10 v Prilogi I, del B“.
7 Člen 15 Direktive 98/83, naslovljen „Izjemne okoliščine“, je v odstavkih 1 in 2 določal:
„1. Država članica lahko v izjemnih okoliščinah ter za zemljepisno opredeljena območja predloži Komisiji posebno zahtevo za obdobje, daljše od tistega, ki je predpisano v členu 14. Dodatno obdobje naj ne presega treh let, proti koncu tega obdobja pa se opravi preverjanje in se posreduje Komisiji, ki lahko na podlagi tega preverjanja dovoli drugo dodatno obdobje do treh let. Ta določba se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se prodaja v steklenicah ali posodah.
2. Vsaka taka zahteva, za katero se podajo razlogi, podrobno razloži dejanske probleme ter vključi najmanj vse podatke, določene v členu 9(3).“
8 Priloga I k tej direktivi, naslovljena „Parametri in vrednosti parametrov“, je vsebovala del B, naslovljen „Kemijski parametri“, ki je določal:
„Parameter
| Vrednost parametra | Enota | Opombe |
[…] | […] | […] | […] |
Vsota [THM] | 100 | [mikrogram/liter (μg/l)] | Vsota koncentracij spojin, navedenih v opombi 10 |
[…] | […] | […] | […] |
[…]
Opomba 10: Kjer je mogoče, bi si morale države članice brez oviranja razkuževanja prizadevati za nižjo vrednost.
Določene spojine so: kloroform, bromoform, dibromoklorometan, bromodiklorometan.
Za vodo iz člena 6(1)(a), (b) in (d) mora vrednost ustrezati najkasneje 10 koledarskih let po začetku veljavnosti te direktive. Vrednost parametra za vsoto trihalometanov (THM) pet let po začetku veljavnosti te direktive je do 10 let po njenem začetku veljavnosti 150 μg/l.
Države članice morajo zagotoviti, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim večje zmanjšanje koncentracije trihalometanov (THM) v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, v obdobju, potrebnem za izpolnitev vrednosti parametra.
Pri izvajanju ukrepov za dosego te vrednosti morajo države članice postopoma dati prednost tistim območjem, kjer so koncentracije THM-jev v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, najvišje.“
B. Irsko pravo
9 Direktiva 98/83 je bila v irsko pravo prvotno prenesena z European Communities (Drinking Water) Regulations 2000 (uredba Evropskih skupnosti iz leta 2000 (pitna voda), S.I. št. 439/2000), ki je zdaj nadomeščena z European Union (Drinking Water) Regulations 2014 (uredba Evropske unije iz leta 2014 (pitna voda), S.I. št. 122/2014), kakor je bila spremenjena (v nadaljevanju: uredba iz leta 2014 o pitni vodi).
10 Člen 4 uredbe iz leta 2014 o pitni vodi določa:
„1. Ob upoštevanju vseh odstopanj, odobrenih v skladu s členom 11, dobavitelj vode zagotovi, da je voda zdrava in čista ter da izpolnjuje zahteve iz te uredbe.
2. V smislu odstavka 1 se voda šteje za zdravo in čisto, če
(a) je brez mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki v številu ali koncentraciji pomenijo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in
(b) izpolnjuje standarde kakovosti, ki so opredeljeni v tabelah A in B dela 1 Priloge.“
11 Člen 10(4) uredbe iz leta o pitni vodi določa:
„Ob upoštevanju člena 9 ter odstavkov 5 in 8 tega člena mora nadzorni organ, če se pri nadzoru, opravljenem v smislu te uredbe, ugotovi, da kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, ni v skladu z vrednostmi parametrov iz dela 1 Priloge, ob upoštevanju odstopanj, ki veljajo po tej uredbi,
(a) zagotoviti, da podjetje za oskrbo z vodo, kakor hitro je mogoče, sprejme potrebne sanacijske ukrepe za obnovitev kakovosti vode, in lahko za to na zadevno podjetje za oskrbo z vodo naslovi katera koli navodila, za katera meni, da so primerna;
(b) dati prednost izvedbenim ukrepom, ob upoštevanju, med drugim, mere preseganja ustrezne vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi;
(c) če v smernicah iz odstavka 8 ni določeno drugače, podjetju za oskrbo z vodo v 14 dneh po prejemu rezultatov nadzora odrediti, naj v 60 dneh pripravi akcijski program, ga predloži v odobritev nadzornemu organu in ga izvede za izboljšanje kakovosti vode, da se, kakor hitro je mogoče, in najpozneje [v roku enega ali dveh let, odvisno od primera,] zagotovi skladnost s to uredbo.“
II. Predhodni postopek
12 Irish Water, javna družba za oskrbo z vodo, od 1. januarja 2014 opravlja javne storitve upravljanja voda na irskem ozemlju in pod nadzorom Environmental Protection Agency (agencija za varstvo okolja, Irska; v nadaljevanju: EPA) skrbi, da kakovost pitne vode ustreza standardom, določenim z Direktivo 98/83 in z nacionalnimi določbami, s katerimi je bila ta direktiva prenesena v irski pravni red. Družbi Irish Water je bila od tega datuma dodeljena odgovornost za oskrbo s pitno vodo na območjih 34 občinskih svetov in okrožnih svetov. Poleg javnih omrežij za oskrbo z vodo, ki jih upravlja družba Irish Water, zasebne zadruge, imenovane Groupe Water Schemes (skupinski vodni sistemi), zagotavljajo storitve oskrbe s pitno vodo na številnih podeželskih območjih.
13 Službe Komisije so 3. decembra 2014 in 23. januarja 2015 od irskih organov zahtevale, naj jim predložijo informacije o izvajanju Direktive 98/83 v tej državi članici. Irski organi so na ti zahtevi odgovorili 9. januarja 2015 oziroma 19. marca 2015 ter predložili podrobne informacije o obsegu preseganja dovoljene mejne vrednosti koncentracij THM v pitni vodi na Irskem, informacijah, posredovanih javnosti, in sprejetih sanacijskih ukrepih.
14 Po preučitvi informacij, ki so jih irski organi sporočili 9. januarja in 19. marca 2015, so službe Komisije 11. maja 2015 tem organom sporočile, da tako opisano stanje ni v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz členov 4 in 8 Direktive 98/83 ter iz Priloge I, del B, k tej direktivi. Irski organi so se na to ugotovitev odzvali z dopisom z dne 28. septembra 2015, vprašanje pa je bilo obravnavano na sestanku med temi organi in službami Komisije 1. decembra 2015.
15 Irski organi so 7. marca 2016 poslali prvo poročilo o napredku, ki je bilo dopolnjeno 29. aprila 2016. V zvezi z zasebnimi skupinskimi vodnimi sistemi, katerih stanje se je štelo za skrb zbujajoče, so ti organi predložili posebna poročila.
16 Irski organi so na novo zahtevo služb Komisije, ki jim je bila poslana 9. avgusta 2016, tem službam z dopisom z dne 30. avgusta 2016 poslali drugo poročilo o napredku in ločena poročila za zasebne skupinske vodne sisteme. Irski organi so 18. novembra 2016 poslali tretje poročilo o napredku.
17 Komisija je po preučitvi teh treh poročil o napredku menila, da kljub določenemu napredku več vodovodnih omrežij še vedno ni v skladu z zahtevami iz Direktive 98/83. Zato je ta institucija na Irsko 20. julija 2018 naslovila uradni opomin, v katerem je ugotovila, da ta država članica ni izpolnila obveznosti iz člena 4 Direktive 98/83 v povezavi z njeno Prilogo I, del B, in člena 8 te direktive glede 73 območij javne oskrbe z vodo, ki pokrivajo 481.218 prebivalcev, in 24 zasebnih skupinskih vodnih sistemov, ki pokrivajo 22.989 prebivalcev.
18 Irska je 19. oktobra 2018 odgovorila na ta uradni opomin, pri čemer je podrobno opisala že dosežen napredek in navedla, da bo popolna skladnost z zahtevami iz Direktive 98/83 dosežena do konca leta 2021.
19 Komisija je 14. maja 2020 Irski poslala obrazloženo mnenje, v katerem je menila, da Irska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z vrednostmi parametrov iz Priloge I, del B, Direktive 98/83 izpolnjuje minimalno zahtevo glede koncentracij THM v njej na 31 območjih javne oskrbe z vodo, ki pokrivajo 284.527 prebivalcev, in v okviru trinajstih zasebnih skupinskih vodnih sistemih, ki pokrivajo 9701 prebivalca, ki jih je opredelila, in ni zagotovila, da se na teh območjih javne oskrbe z vodo in v okviru teh zasebnih skupinskih vodnih sistemov, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in ni dala prednosti uveljavljanju tega ukrepa, ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive 98/83 v povezavi s Prilogo I, del B, k tej direktivi in iz člena 8(2) te direktive.
20 Komisija je v tem obrazloženem mnenju Irski tudi naložila, naj svoje obveznosti izpolni v dveh mesecih od datuma, ko je bilo to mnenje poslano, in sicer najpozneje do 15. septembra 2020.
21 Irska je na to obrazloženo mnenje odgovorila 18. septembra 2020 in 2. marca 2021 Komisiji poslala dodatne informacije. Irski organi so 18. junija 2021 v odgovor na zahtevo služb Komisije poslali rezultate svojih dejavnosti spremljanja za leto 2020.
22 Irska je v odgovoru na obrazloženo mnenje trdila, da je dosegla trajnostno skladnost z zahtevami, ki izhajajo iz Direktive 98/83, na petnajstih od enaintridesetih območjih javne oskrbe z vodo in v okviru treh od trinajstih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, navedenih v tem mnenju.
23 Irska je z dopisom z dne 2. marca 2021 Komisijo obvestila o uskladitvi dveh drugih območij javne oskrbe z vodo.
24 Komisija je 19. maja 2021 Irski poslala tehnično zahtevo, naj ji predloži podatke o spremljanju koncentracij THM za leto 2020 za vsa območja javne oskrbe z vodo, zajeta v postopku za ugotavljanje kršitev.
25 Irska je 18. junija 2021 predložila podatke za večino teh območij oskrbe. Nasprotno pa Komisija za tri območja javne oskrbe z vodo, zajeta v obrazloženem mnenju, ni prejela nobenih podatkov o spremljanju oziroma je prejela zgolj nepopolne podatke.
26 Ker Komisija z odgovori in informacijami, ki jih je predložila Irska, ni bila zadovoljna, se je odločila vložiti to tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.
III. Tožba
27 Komisija v utemeljitev tožbe navaja dva očitka, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 4(1) Direktive 98/83 v povezavi s Prilogo I, del B, k tej direktivi, ker Irska ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z vrednostmi parametrov iz Priloge I, del B, izpolnjuje minimalno zahtevo glede koncentracij THM v njej, kar zadeva vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na enaindvajsetih območjih javne oskrbe z vodo in v okviru devetih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, drugi pa na kršitev člena 8(2) Direktive 98/83, ker Irska na teh območjih javne oskrbe z vodo in v okviru teh zasebnih skupinskih vodnih sistemov ni, kakor hitro je mogoče, sprejela ustreznega sanacijskega ukrepa za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.
28 Najprej je treba opozoriti, da so THM kemične spojine, ki nastanejo pri reakciji med razkužili na osnovi klora in organskimi snovmi, prisotnimi v vodi, kot so bakterije in rastlinski ostanki. Pogosto so prisotni v pitni vodi, zlasti v sistemih čiščenja vode, ki uporabljajo klor za odstranjevanje bakterij in onesnaževal.
29 THM so zaskrbljujoče za zdravje ljudi in okolje, saj lahko dolgotrajna izpostavljenost navedenim kemijskim spojinam v pitni vodi pomeni tveganja, kot so rak, zlasti rak sečnega mehurja in rak debelega črevesa, ter povzroča težave z želodcem in draženje kože. Poleg tega so lahko THM po izpustu v okolje strupene za vodne živali, motijo sladkovodne ekosisteme in prispevajo k nastanku mrtvih območij v oceanih, saj spodbujajo prekomerno rast alg.
30 Za zmanjšanje koncentracij THM v pitni vodi morajo regulativni organi za vodo in podjetja za čiščenje pitne vode v skladu z Direktivo 98/83 uporabiti alternativne metode razkuževanja, zmanjšati količino organskih snovi v surovi vodi in optimizirati postopke čiščenja, da se čim bolj zmanjša nastajanje teh spojin.
A. Dopustnost tožbe glede treh območij javne oskrbe z vodo
1. Trditve strank
31 Irska trdi, da tožba Komisije ni dopustna v delu, v katerem se nanaša na območja javne oskrbe z vodo Drimoleague, Ring/Helvick in Grangemore.
32 Ta država članica v odgovoru na tožbo trdi, da je „bistvena referenčna točka za ugotovitev, ali so z določeno javno oskrbo z vodo upoštevane vrednosti parametrov, določene za THM, seznam sanacijskih ukrepov EPA“. Trdi, da tri zadevna območja javne oskrbe z vodo niso bila vključena na seznam sanacijskih ukrepov, „ker niso več obstajala“. Irska priznava, da je Komisija v takih primerih v veliki meri odvisna od informacij, ki jih predloži zadevna država članica, vendar prereka dejstvo, da v obravnavanem primeru ni izpolnila svoje obveznosti obveščanja.
33 Komisija trdi, da je Irska storila napako, ker je ni posebej obvestila o ukinitvi teh treh območij javne oskrbe z vodo, ker ni zagotovila podatkov, s katerimi bi bilo mogoče dokazati skladnost novih vodovodnih omrežij z obveznostmi, ki izhajajo iz Direktive 98/83, in glede območij javne oskrbe z vodo Ring/Helvick in Grangemore ni obrazložila umika „neskladnega območja oskrbe z vodo“ s seznama sanacijskih ukrepov.
34 Po mnenju Komisije je Irska ni obvestila, da je območje javne oskrbe z vodo Drimoleague zdaj povezano z vodovodnim omrežjem Skibbereen (Irska). Zato ta institucija ob vložitvi tožbe ni imela nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, da je bil problem kakovosti pitne vode na območju javne oskrbe z vodo Drimoleague rešen. Irska naj bi šele v odgovoru na tožbo predložila podatke o spremljanju, iz katerih je razvidno, da vodovodno omrežje Skibbereen izpolnjuje vrednosti parametrov, določene za THM. Te informacije naj bi bile sporočene prepozno, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri presoji utemeljenosti tožbe v zvezi z območjem javne oskrbe z vodo Drimoleague.
35 Irska navaja, da čeprav Komisija trdi, da ni bila obveščena, da je območje javne oskrbe z vodo Drimoleague zdaj oskrbovano z drugim vodovodnim omrežjem, ta institucija vseeno priznava, da bi se ji moral umik takega območja s seznama sanacijskih ukrepov zdeti pokazatelj skladnosti. Vendar pa, čeprav so v obravnavani zadevi irski organi Komisiji 18. junija 2021 predložili rezultate spremljanja, iz katerih je razvidno preseganje vrednosti parametra v zvezi s THM na tem območju javne oskrbe z vodo, ugotovljeno 21. julija 2020, naj bi ostajalo dejstvo, da javno vodovodno omrežje Drimoleague na datum, določen v obrazloženem mnenju, to je 15. september 2020, ni več obstajalo.
36 Glede območij javne oskrbe z vodo Ring/Helvick in Grangemore Irska v odgovoru na tožbo navaja, da na ta dan niti ti območji nista obstajali več, kot to izhaja iz informacij, ki jih je ta država članica predložila v odgovor na obrazloženo mnenje.
37 Po mnenju Komisije ji zgolj navedba v odgovoru na obrazloženo mnenje, da sta bili ti območji distribucije javne vode umaknjeni „s seznama sanacijskih ukrepov EPA za THM“, ni omogočala ugotovitve, da ti območji zdaj izpolnjujeta zahteve iz Direktive 98/83. Irska naj je kljub spremembi, do katere je očitno prišlo, preden je bil poslan odgovor na obrazloženo mnenje, ne bi obvestila, da sta območji javne oskrbe z vodo Ring/Helvick in Grangemore zdaj povezani z vodovodnima omrežjema Dungarvan oziroma Boyle (Irska). Poleg tega naj teh informacij, ko so bile predložene, ne bi spremljal noben podatek, na podlagi katerega bi lahko Komisija ugotovila, da so prebivalci območij oskrbe z vodo Ring/Helvick in Grangemore zdaj priključeni na vodovodno omrežje, ki izpolnjuje upoštevne vrednosti parametrov. Zato naj Komisija ob vložitvi tožbe ne bi imela nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, da je bil problem kakovosti pitne vode na območjih javne oskrbe z vodo Ring/Helvick in Grangemore rešen.
38 Komisija poudarja tudi, da je Sodišče že zavrnilo trditev, da odstranitev neskladnega javnega sistema oskrbe z vodo in priključitev območja, ki je bilo predhodno oskrbovano s tem sistemom, na novo območje javne oskrbe z vodo zadostujeta za ustavitev postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z neskladno oskrbo z vodo, ne da bi bilo treba Komisijo obvestiti o spremembi niti predložiti podatkov o ravneh koncentracij THM na novem območju oskrbe z vodo. Zaradi upravne reorganizacije postopek za ugotavljanje kršitev ne bi postal brezpredmeten in, čeprav bi taka reorganizacija dejansko lahko bila koristna rešitev za uskladitev, bi morala zadevna država članica zagotoviti jasne informacije, ki bi pojasnile upravno spremembo, na primer odstranitev omrežja za oskrbo z vodo in priključitev zadevnega območja na drugo omrežje za oskrbo, ter podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bila s spremembo težava rešena, to je, da je nova oskrba v skladu z vrednostmi parametrov iz Direktive 98/83.
39 Komisija meni, da je predložila zadostne dokaze o kršitvi. Poleg tega naj bi zahtevo za dodatne informacije poslala po odgovoru Irske na obrazloženo mnenje in pred predložitvijo zadeve Sodišču, čeprav na podlagi člena 258 PDEU tega ni bila dolžna storiti.
2. Presoja Sodišča
40 Irska v bistvu trdi, da ta tožba v delu, v katerem se nanaša na območja javne oskrbe z vodo Drimoleague, Ring/Helvick in Grangemore, ni dopustna, ker v bistvu tri zadevna območja ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, in sicer 15. septembra 2020, niso bila več vključena na seznam popravnih ukrepov EPA, saj niso več obstajala. Natančneje, območje javne oskrbe z vodo Drimoleague je bilo povezano z vodovodnim omrežjem Skibbereen, območje Ring/Helvick je bilo povezano z omrežjem Dungarvan, območje javne oskrbe z vodo Grangemore pa je bilo združeno z območjem javne oskrbe z vodo Boyle.
41 Najprej je treba poudariti, na eni strani, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso glede dokaznega bremena v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti dokazati Komisija. Ta institucija mora Sodišču predložiti dokaze, ki so potrebni, da to preveri, ali je ta neizpolnitev obveznosti podana, ne da bi se smela opreti na kakršno koli domnevo (sodba z dne 5. marca 2020, Komisija/Ciper (Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑248/19, EU:C:2020:171, točka 20 in navedena sodna praksa).
42 Zgolj kadar je Komisija predložila dovolj dokazov, ki razkrivajo nekatere dogodke na ozemlju tožene države članice, mora ta država članica vsebinsko in podrobno izpodbijati predložene podatke in posledice, ki iz njih izhajajo (sodba z dne 5. marca 2020, Komisija/Ciper (Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑248/19, EU:C:2020:171, točka 21 in navedena sodna praksa).
43 Poleg tega, ker je treba obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na položaj zadevne države članice, kakršen je bil ta ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, Sodišče naknadnih zakonodajnih ali regulativnih sprememb ne sme upoštevati (sodba z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija, C‑849/19, EU:C:2020:1047, točka 56 in navedena sodna praksa).
44 Iz tega v obravnavanem primeru izhaja, da je treba obstoj zatrjevanih neizpolnitev obveznosti presojati glede na položaj, ki je na Irskem obstajal ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, brez upoštevanja aktov, s katerimi se je ta država članica odločila izvesti spremembe, navedene v točki 37 te sodbe, ne da bi Komisijo obvestila ali jo sproti obveščala o ravni onesnaženosti s THM na novih območjih oskrbe s pitno vodo.
45 V obravnavanem primeru ni sporno, da so preseganja vrednosti parametrov, ki so predmet te tožbe, vključno s tremi območji javne oskrbe z vodo, za katera se prereka dopustnost te tožbe, ugotovljena na podlagi podatkov, ki jih je Irska predložila Komisiji in ki jih ta država članica ni izpodbijala niti v predhodnem postopku niti pred Sodiščem.
46 V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je Komisija, ki nima lastnih preiskovalnih pooblastil, zelo odvisna od dokazov, ki jih predloži zadevna država članica (glej v tem smislu sodbo z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska, C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 43). Iz tega izhaja, da čeprav Irska Komisije ni obvestila o spremembah iz točke 36 te sodbe in ji ni sporočila nobenega podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da je bila kakovost pitne vode, s katero so bile oskrbovane osebe, ki so bile predhodno priključene na območja javne oskrbe z vodo Drimoleague, Ring/Helvick in Grangemore, glede koncentracij THM zdaj v skladu z vrednostmi parametrov, določenimi z Direktivo 98/83, Komisija ni mogla vedeti, ali je do take uskladitve prišlo pred iztekom roka, določenega v obrazloženem mnenju.
47 Nazadnje, navesti je treba, da je Sodišče že zavrnilo trditev, da je treba tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v zvezi z nekaterimi aglomeracijami zavrniti, ker po teritorialni upravni reorganizaciji teh ni bilo več. Tako zgolj na podlagi upravnih sprememb irskega notranjega reda, do katerih je prišlo po uradnem opominu, ki ga je poslala Komisija, in katerih učinek je odstranitev javnega sistema oskrbe z vodo, ki ni v skladu s pragovi iz Direktive 98/83, in priključitev območja, ki je bilo predhodno oskrbovano s tem sistemom, na novo območje javne oskrbe z vodo, ni mogoče ugotoviti, da je postopek za ugotavljanje kršitev glede neskladne oskrbe z vodo zgolj zato brezpredmeten (glej po analogiji sodbo z dne 6. oktobra 2021, Komisija/Italija (Sistem za zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑668/19, EU:C:2021:815, točki 40 in 41).
48 Čeprav lahko namreč taka teritorialna upravna reorganizacija dejansko omogoči upoštevanje mejnih vrednosti, določenih z Direktivo 98/83, bi morala Irska Komisiji pojasniti, kaj je konkretno obsegala ta upravna sprememba, na primer tako, da bi ji navedla, da je bil tak sistem oskrbe z vodo odstranjen in da je bilo zadevno območje priključeno na drug sistem oskrbe, ter podatke, s katerimi bi izpostavila dejstvo, da je bil z navedeno spremembo rešen problem onesnaževanja vode s THM, torej da je nova oskrba s pitno vodo v skladu z mejnimi vrednostmi iz Direktive 98/83.
49 V teh okoliščinah je ta tožba zaradi neizpolnitve obveznosti dopustna, vključno glede območij javne oskrbe z vodo Drimoleague, Ring/Helvick in Grangemore.
B. Utemeljenost
1. Prvi očitek
50 Komisija s prvim očitkom Irski očita, da ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive 98/83 na enaindvajsetih območjih javne oskrbe z vodo in v okviru devetih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, v katerih je vrednost parametra, ki se nanaša na najvišjo dovoljeno raven koncentracij THM v pitni vodi, opredeljena v Prilogi I, del B, k tej direktivi, presežena.
51 Irska to neizpolnitev obveznosti prereka s tem, da zanika obstoj obveznosti rezultata, naložene z Direktivo 98/83, in zadostnost dokazov o neizpolnitvi obveznosti, ki jih je predložila Komisija. Ta država članica se sklicuje na več posebnih dejavnikov, ki lahko upravičijo preseganje teh mejnih vrednosti.
a) Obveznost rezultata
1) Trditve strank
52 Komisija v tožbi opozarja, da člen 4(1) Direktive 98/83 državam članicam nalaga obveznost rezultata, in sicer obveznost zagotavljanja, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista.
53 Irska v odgovoru na tožbo odgovarja, da je temeljna obveznost, ki jo imajo države članice na podlagi te določbe, obveznost, „da sprejmejo potrebne ukrepe“ za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Trdi, da je treba to določbo razlagati glede na njeno besedilo, sobesedilo in cilje, zaradi česar bi bilo treba šteti, da navedena določba državam članicam ne nalaga obveznosti rezultata. Tudi če bi bilo tako, pa naj taka obveznost nikakor ne bi bila absolutna ali brezpogojna.
54 Komisija trdi, da je razlaga, ki jo predlaga Irska, v nasprotju s Pogodbama, Direktivo 98/83 in sodno prakso v zvezi s skladnostjo z vrednostmi parametrov. V skladu s členom 288, tretji odstavek, PDEU naj bi direktiva zavezovala države članice glede cilja, ki ga je treba doseči, v obravnavanem primeru pa naj bi člen 4(1) Direktive 98/83 državam članicam nalagal, naj zagotovijo, da koncentracije THM v pitni vodi ne presegajo vrednosti parametra 100 μg/l. Zadevna država članica naj bi morala odločiti, kateri ukrepi so potrebni za dosego tega rezultata, vendar naj ne bi imela druge izbire, kot da ga doseže.
55 Sodišče naj bi poleg tega člen 4 Direktive 98/83 že razlagalo tako, da države članice zavezuje glede ravni kakovosti vode, ki jo je treba doseči. Po mnenju Komisije to izhaja iz sodbe z dne 31. januarja 2008, Komisija/Francija (C‑147/07, EU:C:2008:67), ki se je nanašala na neizpolnitev obveznosti, ki izhaja iz te določbe zaradi prekoračitev dovoljene meje koncentracij nitratov in pesticidov v pitni vodi.
56 Komisija poudarja, da Irska ne izpodbija, da so koncentracije THM v pitni vodi presegale vrednost parametra 100 μg/l za mesta, navedena v obrazloženem mnenju. Nasprotno, vedno naj bi priznavala obstoj problema v zvezi s sprejemljivimi ravnmi koncentracije THM.
57 Irska v dupliki podredno navaja, da bi se obveznost, ki je državam članicam naložena s členom 4(1) Direktive 98/83, delno lahko štela za obveznost prizadevanja in delno za obveznost rezultata.
58 Irska vztraja pri tem, da se z razlago te določbe v smislu, da nalaga absolutno in brezpogojno obveznost, ne bi upošteval dejanski položaj na Irskem. Kakovost pitne vode naj namreč tam ne bi bila stalna, ampak naj bi se spreminjala glede na številne okoljske, geografske in fizične dejavnike, ki vplivajo na ravni koncentracij THM in zaradi katerih je vrednosti parametrov iz Direktive 98/83 na nekaterih mestih težko upoštevati tudi, kadar so sprejeti vsi potrebni ukrepi.
59 Irska meni, da so bili kljub omejenemu številu primerov preseganja ravni koncentracije THM v pitni vodi sprejeti potrebni ukrepi za zagotovitev zdravstvene ustreznosti in čistosti te vode v skladu z obveznostjo, ki jo ima na podlagi člena 4(1) te direktive. Iz tega naj bi izhajalo, da je ta država članica na dan izteka roka za uskladitev, določenega v obrazloženem mnenju, izpolnila svoje obveznosti iz te določbe in s tem svoje obveznosti na podlagi Pogodb.
2) Presoja Sodišča
60 V skladu s členom 4(1) Direktive 98/83 v povezavi s Prilogo I, del B, k tej direktivi morajo države članice upoštevati vrednost parametra 100 μg/l glede najvišje dovoljene ravni skupne koncentracije THM v pitni vodi.
61 Irska trdi, da člen 4(1) te direktive ne ustvarja obveznosti rezultata glede neprekoračitve te mejne vrednosti.
62 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu s členom 288, tretji odstavek, PDEU direktiva za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod za dosego tega cilja.
63 V obravnavani zadevi je ta rezultat, da države članice zagotovijo, da je vodovodna voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z nekaterimi bistvenimi parametri kakovosti in zdravstvene ustreznosti, med katerimi je ta, ki se obravnava v tej tožbi, in sicer najvišja raven koncentracij THM v pitni vodi. Tako morajo te države zagotoviti, da te koncentracije skupaj ne presegajo 100 μg/l.
64 Člen 4(1) Direktive 98/83 namreč določa, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve iz te direktive.
65 Tako je Sodišče zlasti v sodbi z dne 31. januarja 2008, Komisija/Francija (C‑147/07, EU:C:2008:67), že razsodilo, da člen 4 Direktive 98/83 države članice zavezuje glede minimalnih standardov kakovosti, ki jih mora izpolnjevati voda, namenjena za prehrano ljudi. V istem smislu je Sodišče v sodbi z dne 14. novembra 2002, Komisija/Irska (C‑316/00, EU:C:2002:657), razsodilo, da Direktiva Sveta 80/778/EGS z dne 15. julija 1980 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL 1980, L 229, str. 11), ki je bila nadomeščena z Direktivo 98/83, ne nalaga zgolj dolžnosti skrbnega ravnanja, ampak obveznost rezultata. Enako velja za obveznost držav članic na podlagi člena 4(1) Direktive 98/83.
66 Iz tega izhaja, da je treba trditev Irske, da ta določba prava Unije ne določa obveznosti rezultata, zavrniti.
b) Dokazi
1) Trditve strank
67 Irska Komisiji očita, da se opira na domnevo, da zato, ker kakovost pitne vode na 21 območjih javne oskrbe z vodo in v okviru devetih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, naštetih v prilogi k tožbi, domnevno ni bila v skladu z najvišjim pragom koncentracij THM, in sicer 100 μg/l, ta država članica nujno ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive 98/83.
68 Navedena država članica meni, da glede na to, da je obveznost, ki izhaja iz člena 4(1) Direktive 98/83, obveznost sprejetja potrebnih ukrepov, da bi se dosegel rezultat, in ker iz Direktive 98/83 izhaja, da se lahko upoštevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5 te direktive, včasih izkaže za nemogoče, tudi če so taki ukrepi sprejeti, ni dovolj, da se Komisija sklicuje na tako domnevo. Nasprotno, v obravnavanem primeru naj bi morala Komisija z zadostnimi dokazi dokazati, da Irska glede vodovodnih omrežij, opredeljenih v prilogi k tožbi, ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, česar naj ta institucija ne bi dokazala.
69 Komisija opozarja, da je preseganje vrednosti parametra dejansko in objektivno ter da podatki, ki jih je predložila Irska in ki jih slednja ni izpodbijala, v zvezi s tem govorijo sami zase.
70 Vendar naj bi bilo res, da mora Komisija Sodišču predložiti potrebne informacije, na podlagi katerih lahko to ugotovi obstoj neizpolnitev obveznosti, ki jih Komisija očita državam članicam. Te pa naj bi kljub temu morale olajšati izpolnjevanje nalog Komisije in glede preverjanja pravilne uporabe nacionalnih določb za zagotovitev učinkovitega izvajanja direktive v praksi naj bi bilo treba upoštevati dejstvo, da je ta institucija, ki nima preiskovalnih pooblastil na tem področju, močno odvisna od dokazov, ki jih predloži zadevna država članica.
71 Irska v dupliki trdi, da dejstvo, da ukrepi, ki jih je sprejela država članica, začnejo učinkovati in omogočajo zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz direktive šele po določenem času, ne pomeni, da navedeni ukrepi niso bili sprejeti.
2) Presoja Sodišča
72 Irska trdi, da Komisija ni z zadostno dokazala, da ta država članica v vsakem od omrežij za oskrbo s pitno vodo, opredeljenih v tožbi, ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista.
73 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora Komisija v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti. Ta institucija je tista, ki mora Sodišču predložiti elemente, ki so potrebni za to, da to preveri obstoj te neizpolnitve, pri čemer se Komisija ne more opreti na nikakršno domnevo (glej v tem smislu sodbo z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska, C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 41 in navedena sodna praksa).
74 Vendar morajo države članice na podlagi člena 4(3) PEU Komisiji olajšati izpolnjevanje njenih nalog, ki med drugim, kot izhaja iz člena 17(1) PEU, obsegajo skrb za uporabo določb Pogodbe in ukrepov, ki jih institucije sprejemajo v skladu z njo (sodba z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska, C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 42 in navedena sodna praksa).
75 S tega vidika je treba upoštevati dejstvo, da je glede preverjanja pravilne uporabe nacionalnih določb za zagotovitev učinkovitega izvajanja direktive v praksi Komisija, ki nima preiskovalnih pooblastil na tem področju, močno odvisna od dokazov, ki jih predložijo morebitni pritožniki in zadevna država članica (sodba z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska, C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 43 in navedena sodna praksa).
76 Iz tega med drugim izhaja, da kadar Komisija predloži dovolj dokazov, ki razkrivajo nekatera dejstva na ozemlju tožene države članice, mora ta vsebinsko in podrobno izpodbijati predložene podatke in posledice, ki iz njih izhajajo (sodba z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska, C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 44 in navedena sodna praksa).
77 V takih okoliščinah morajo namreč nacionalni organi v duhu lojalnega sodelovanja v skladu z dolžnostjo vsake države članice, da Komisiji olajšajo izpolnjevanje njenih nalog, prvi opraviti potrebne preglede na kraju samem (sodba z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska, C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 45 in navedena sodna praksa).
78 Tako mora zadevna država članica, kadar se Komisija sklicuje na podrobne pritožbe, ki razkrivajo ponavljajoče se neizpolnitve obveznosti iz določb direktive, konkretno izpodbijati dejstva, navedena v teh pritožbah (sodba z dne 26. aprila 2005, Komisija/Irska, C‑494/01, EU:C:2005:250, točka 46 in navedena sodna praksa).
79 V obravnavanem primeru je treba upoštevati dejstvo, da so podatki, ki jih je Irska sama predložila glede upoštevanja – ali preseganja – vrednosti parametrov, določenih v Direktivi 98/83, natančneje v Prilogi I, del B, k tej direktivi, v zvezi s koncentracijami THM v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, znanstveni podatki, ki jih ta država članica v predhodnem postopku ni izpodbijala in ki so tako objektivni dejanski elementi.
80 Poleg tega je glede dokaza Komisije, da je ta država članica v skladu z obveznostmi iz Direktive 98/83 sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, je treba navesti, da čeprav imajo države članice na podlagi člena 288 PDEU in ustaljene sodne prakse Sodišča „izbiro oblike in metod“ za izvajanje te direktive, imajo dolžnost, da dosežejo rezultat, ki je opredeljen v njej. Tako mora Irska, čeprav lahko sama opredeli metode za izvajanje te direktive v svojem notranjem pravnem redu ob upoštevanju njegovih posebnosti, vseeno upoštevati vse določbe navedene direktive in posledično zagotoviti, da koncentracije THM v pitni vodi ne presegajo 100 μg/l na njenem celotnem ozemlju.
81 Ker Irska ob izteku roka, ki ji ga je Komisija določila v obrazloženem mnenju, več kot sedemnajst let po dnevu, ko so morale države članice zagotoviti, da je njihov položaj v skladu z zahtevami iz Direktive 98/83, še vedno ni izpolnila te obveznosti, je treba šteti, da je Komisija s tem, da se je oprla na parametrične meritve, ki jih je predložila Irska in ki potrjujejo, da je bila mejna vrednost THM v pitni vodi presežena na vseh območjih javne oskrbe z vodo in v okviru vseh zasebnih skupinskih vodnih sistemov, na katere se nanaša ta tožba, navedla zadostne dokaze v utemeljitev zatrjevane neizpolnitve obveznosti. Iz tega izhaja, da je treba tako ugotovljena preseganja šteti za trajna, ne da bi bilo treba Komisiji v zvezi s tem predložiti dodatne dokaze.
c) „Specifični in posebni dejavniki“
1) Trditve strank
82 Irska trdi, da je treba upoštevati specifične in razlikovalne dejavnike geografskih in okoljskih vrst, in sicer zlasti naravo njenih vodnih virov ter prisotnost šote, šibkih topografskih strmin in nadpovprečnih količin padavin, ker ti v nekaterih primerih močno otežujejo doseganje cilja, da so koncentracije THM v pitni vodi v skladu z omejitvami iz Direktive 98/83, zlasti kadar gre hkrati za ohranitev učinkovitega postopka razkuževanja. Zahtevani sanacijski ukrepi naj bi bili tako obsežni, da naj bi vključevali strukturne rešitve, kot je vzpostavitev novih ali bistveno izboljšanih čistilnih naprav, ki naj bi po naravi zahtevale dolgotrajne in visoko kapitalizirane naložbe.
83 Komisija v repliki trdi, da je v Direktivi 98/83 predviden položaj, da država članica morda ne more v celoti izpolniti obveznosti, ki so določene v njej, in določen poseben okvir za mogoča odstopanja. Ta direktiva naj bi tudi dovoljevala, da se državi članici v izjemnih primerih odobri podaljšanje roka za prenos. Po mnenju Komisije Irska ni uporabila nobene od teh možnosti.
84 Komisija meni, da se Irska že skoraj dvajset let zaveda težave neskladnosti in je dejansko imela veliko več časa, kot bi ji bil odobren v okviru katerega koli od teh formalnih odstopanj. Za utemeljitev te dolgotrajne neskladnosti se ni mogoče sklicevati niti na geološke dejavnike niti na zahteve, ki izhajajo iz pravil o prostorskem načrtovanju in/ali okoljskih predpisov, na katere se sklicuje Irska.
85 Irska v zvezi s tem poudarja, da pitna voda, ki se distribuira v tej državi članici, na splošno v veliki meri izpolnjuje zahteve iz Direktive 98/83 in da se ta postopek nanaša na njen položaj v določenem trenutku, in sicer ob izteku roka za uskladitev, določenega v obrazloženem mnenju.
86 Poleg tega, tudi če bi bila razlaga člena 4(1) Direktive 98/83, ki jo je podala Komisija, pravilna in bi bila odstopanja, določena s to direktivo, izčrpna, naj bi Sodišče že razsodilo, da je mogoče z zunanjimi okoliščinami, ki niso pod nadzorom držav članic in ki tem onemogočajo ali neobičajno otežujejo izpolnjevanje obveznosti iz direktive, čeprav se je ravnalo z vso potrebno skrbnostjo, upravičiti obstoj položaja, ki bi v vseh drugih okoliščinah pomenil neizpolnitev obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi prava Unije.
2) Presoja Sodišča
87 Kot izhaja iz točke 82 te sodbe, se Irska sklicuje na obstoj številnih geografskih, geoloških in okoljskih ter celo regulativnih dejavnikov, zaradi katerih naj bi bil cilj, da so ravni koncentracij THM v pitni vodi v skladu z mejnimi vrednostmi iz Direktive 98/83, v nekaterih primerih še posebej težko doseči. Poleg tega po mnenju te države članice obstoj teh dejavnikov zahteva izvajanje strukturnih rešitev, za katere so potrebni čas in znatna finančna sredstva.
88 Iz Direktive 98/83, zlasti njene uvodne izjave 29 in člena 9, pa izhaja, da ta državi članici, ki ne more v celoti izpolniti v njej navedenih obveznosti, omogoča, da dovoli odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v Prilogi I, del B, k tej direktivi. Poleg tega člen 15 navedene direktive določa možnost, da država članica v izjemnih primerih zaprosi za podaljšanje roka za prenos.
89 V obravnavanem primeru Irska ni izkoristila teh možnosti.
90 Poleg tega postopek iz člena 258 PDEU temelji na objektivni ugotovitvi neizpolnitve obveznosti države članice, ki so ji naložene s Pogodbo DEU ali aktom sekundarne zakonodaje (glej v tem smislu sodbi z dne 1. marca 1983, Komisija/Belgija, 301/81, EU:C:1983:51, točka 8, in z dne 4. marca 2010, Komisija/Italija, C‑297/08, EU:C:2010:115, točka 81).
91 Kadar je taka ugotovitev, kot v obravnavani zadevi, dokazana, ni pomembno, da je neizpolnitev posledica volje države članice, ki se ji ta neizpolnitev pripisuje, njene malomarnosti ali celo tehničnih težav, s katerimi se je srečala (sodbi z dne 1. oktobra 1998, Komisija/Španija, C‑71/97, EU:C:1998:455, točka 15, in z dne 4. marca 2010, Komisija/Italija, C‑297/08, EU:C:2010:115, točka 82).
92 Vsekakor se država članica, ki naleti na težave, ki jih v tistem trenutku ni mogoče odpraviti in ki ji preprečujejo, da bi izpolnila obveznosti, ki so ji naložene s pravom Unije, na obstoj višje sile lahko sklicuje le za obdobje, ki je potrebno za odpravo teh težav (sodba z dne 13. decembra 2001, Komisija/Francija, C‑1/00, EU:C:2001:687, točka 131).
93 V zvezi s tem pa je treba ugotoviti, da niti geografski, geološki ali okoljski dejavniki niti zahteve, ki izhajajo iz pravil s področja prostorskega načrtovanja in/ali okoljskih predpisov, na katere se sklicuje Irska, ne morejo pomeniti primerov višje sile, ki bi upravičevali dejstvo, da ta država članica skoraj sedemnajst let po datumu, določenem v skladu s členom 14 Direktive 98/83, ne izpolnjuje obveznosti iz te direktive, čeprav je imela možnost določiti začasna odstopanja na podlagi člena 9 te direktive. Nikakor namreč ne gre za nepredvidljive kratkotrajne dogodke z omejenim časovnim učinkom, saj ni sporno, da Irska ni „ohranila učinkovitega in strogega postopka razkuževanja“ za nezanemarljivo število območij javne oskrbe z vodo in zasebnih skupinskih vodnih sistemov od začetka veljavnosti Direktive 98/83, in da je vsekakor bilo tako ob izteku roka za uskladitev, določenega v obrazloženem mnenju.
94 Iz tega izhaja, da Irska ne more uspešno navajati trditev, povezanih z geografskimi, geološkimi ali okoljskimi posebnostmi svojega ozemlja ali s pravili o prostorskem načrtovanju in/ali okoljskimi predpisi, da bi upravičila obstoj trajne neizpolnitve obveznosti iz Direktive 98/83, in to še toliko bolj, ker je bilo na eni strani preseganje mejne vrednosti koncentracij THM v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, ugotovljeno skozi daljše obdobje, in ker na drugi strani Irska ni izkoristila možnosti odstopanj, ki jih določa ta direktiva.
95 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Irska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z vrednostmi parametrov iz Priloge I, del B, Direktive 98/83 izpolnjuje minimalno zahtevo glede koncentracij trihalometanov v njej na enaindvajsetih območjih javne oskrbe z vodo, in sicer na območjih Schull, Drimoleague, Glenties-Ardara, Roundwood, Caragh Lake PWS 022A, Kilkenny City (Radestown) WS, Granard, Gowna, Staleen, Drumcondrath, Grangemore, Lough Talt Regional Water Supply, Ring/Helvick, Aughrim/Annacurra, Bray Direct, Greystones, Kilmacanogue, Newtown Newcastle, Enniskerry Public Supply, Wicklow Regional Public Supply in Ballymagroarty, in v okviru devetih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, in sicer Crossdowney, Townawilly, Cloonluane (Renvyle), Lettergesh/Mullaghgloss, Bonane, Parke, Nephin Valley GWS, Curramore (Ballinrobe) in Keash (Irska), ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive 98/83.
2. Drugi očitek
96 Komisija z drugim očitkom trdi, da Irska s tem, da ni zagotovila, da se na območjih javne oskrbe z vodo in v okviru zasebnih skupinskih vodnih sistemov, navedenih v prejšnji točki, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in ni dala prednosti uveljavljanju teh ukrepov, ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi, ni izpolnila obveznosti iz člena 8(2) Direktive 98/83.
a) Trditve strank
97 Komisija v tožbi opozarja, da mora na podlagi člena 8(2) Direktive 98/83 zadevna država članica, če voda, namenjena za prehrano ljudi, ne dosega vrednosti parametrov, določenih za skupno vrednost koncentracij THM iz Priloge I, del B, k tej direktivi, „kakor hitro je mogoče“ sprejeti ustrezen sanacijski ukrep „za obnovitev kakovosti“ te vode, ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.
98 V obravnavani zadevi naj bi neskladnost z vrednostjo parametra, določeno za THM, po definiciji pomenila morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ker vode, ki ne izpolnjuje te minimalne zahteve, ni mogoče šteti za čisto in zdravstveno ustrezno.
99 Irska pa naj bi sama priznala, da je število primerov preseganja dovoljenih ravni koncentracij THM, ugotovljenih na njenem ozemlju, visoko v primerjavi z drugimi državami članicami. Poleg tega, čeprav imajo države članice pri določitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti, do neke mere polje proste presoje, pa morajo biti ti ukrepi vsekakor taki, da se z njimi zagotovi, da bo obdobje preseganja mejnih vrednosti čim krajše. Vendar naj v obravnavanem primeru, zlasti ob upoštevanju dokazov o obstoju preseganj skozi skoraj dvajset let, ne bi bilo nobenega dvoma, da Irska te obveznosti ni izpolnila. Namreč, čeprav bi morala Irska vrednosti parametrov upoštevati od 26. decembra 2003 in čeprav si je redno dopisovala s Komisijo glede te neskladnosti od leta 2013, položaj še vedno ni skladen, čeprav je minilo še deset let. Zlasti ustanovitev družbe Irish Water leta 2013 naj bi dokazovala le, da je Irska ukrepala počasi, saj je rok za prenos Direktive 98/83 tedaj potekel že pred desetimi leti.
100 Komisija tudi poudarja, da se pitna voda zaužije vsak dan in da ni na voljo nobene druge rešitve, ki bi bila potrošniku enostavno na voljo, če pitna voda ne izpolnjuje minimalnih standardov čistosti in zdravstvene ustreznosti, določenih z Direktivo 98/83. Zato naj bi morala biti razlaga izraza „kakor hitro je mogoče“ razmeroma stroga.
101 Irska trdi, da Komisija ni dokazala, da ta država članica ni sprejela ustreznega ukrepa za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in trdi, da tožba temelji na domnevah. Tako naj Komisija ne bi navedla niti najmanjšega natančnega primera sanacijskih in/ali izvedbenih ukrepov, ki naj bi jih ta država članica morala sprejeti, vendar jih ni sprejela. Navedena država članica v zvezi s tem pojasnjuje, da je bil dosežen znaten napredek, saj je bila dolgoročna skladnost, razen na petnajstih, dosežena na vseh 73 območjih javne oskrbe z vodo, navedenih v uradnem opominu.
102 Irska prav tako trdi, da zgolj dejstvo, da so bile ugotovljene prekoračitve ravni THM, pa čeprav skozi daljše obdobje, še ne pomeni, da potrebni sanacijski in/ali izvedbeni ukrepi niso bili sprejeti. Poleg tega je bila ta država članica v številnih primerih, ki so predmet te tožbe, prisiljena skozi čas spreminjati ukrepe, ki jih je štela za potrebne za zagotovitev dolgoročne skladnosti pitne vode z zahtevami Direktive 98/83, brez upoštevanja dejstva, da bi bila tudi uvedba strukturnih rešitev dolgotrajna.
103 Irska ne zanika, da izraz „kakor hitro je mogoče“ iz člena 8(2) pomeni, da je treba ustrezen sanacijski ukrep sprejeti v najkrajšem možnem času. Vendar naj tega merila ne bi bilo mogoče presojati neodvisno od konkretnega položaja v zadevni državi članici. Pri presoji, ali je bil ustrezen sanacijski ukrep sprejet „kakor hitro je mogoče“ v smislu tega člena 8(2), naj bi bilo treba upoštevati zlasti položaj zadevnega vodovodnega omrežja, česar naj Komisija v obravnavanem primeru ne bi storila.
104 Komisija opozarja, da ni njena naloga – tako kot pri postopku ugotavljanja kršitve na splošno – da predloži seznam hipotetičnih ukrepov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti za vsako neskladno območje oskrbe z vodo. Poleg tega naj se v nasprotju s trditvami Irske ne bi oprla na nobeno domnevo. Poudarja, da ni ugotovila le preseganja vrednosti parametrov, določenih za THM, ampak tudi, da so ta preseganja trajala vsaj od leta 2012 in da so bili datumi, ki jih je Irska navedla kot datume, do katerih naj bi na dolgi rok dosegla skladnost z vrednostmi parametrov glede koncentracij THM, odloženi za vsa območja javne oskrbe z vodo, na katera se nanaša ta tožba, v večini primerov večkrat.
b) Presoja Sodišča
105 V skladu s členom 8(2) Direktive 98/83 mora zadevna država članica, če je bila vrednost parametra, določena za koncentracije THM v pitni vodi, presežena, „kakor hitro je mogoče“ sprejeti ustrezen sanacijski ukrep in mu dati prednost, da bi raven teh koncentracij znižala na mejno vrednost, določeno v Prilogi I, del B, k tej direktivi, ob upoštevanju zlasti stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.
106 Najprej, Irska trdi, da Komisija ni dokazala, da Irska ni sprejela ustreznih sanacijskih ukrepov in da njena domnevna neizpolnitev obveznosti v zvezi s tem temelji na domnevah. Komisija naj ne bi navedla nobenega natančnega primera sanacijskih in/ali izvedbenih ukrepov, ki bi jih morala sprejeti ta država članica.
107 V zvezi s tem je treba spomniti, da mora v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU Komisija dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti in torej predložiti dokaz, da država članica ni izpolnila obveznosti, določene s pravom Unije, ne da bi se lahko oprla na domneve (sodba z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10), C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 83). Vendar v obravnavanem primeru ni mogoče šteti, da se Komisija opira zgolj na domnevo, da Irska ni sprejela potrebnih sanacijskih ukrepov v smislu člena 8(2) Direktive 98/83, ker so občutna in daljša preseganja mejnih vrednosti, kot je to v okviru te zadeve, sama po sebi dokaz, da Irska ni sprejela takih ukrepov (glej po analogiji sodbo z dne 4. marca 2021, Komisija/Združeno kraljestvo (Mejne vrednosti – NO2), C‑664/18, EU:C:2021:171, točka 135).
108 Čeprav imajo države članice v skladu z ustaljeno sodno prakso pri določitvi sanacijskih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, določeno polje proste presoje, pa morajo biti ti ukrepi taki, da se z njimi zagotovi, da bo obdobje preseganja mejnih vrednosti čim krajše (glej v tem smislu sodbo z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10), C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 136 in navedena sodna praksa).
109 Poleg tega je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da je Irska prvotno ocenjene datume za uskladitev odložila ob vsakem novem poročilu o napredku, zaradi česar je tudi časovni razpored predvidenih sanacijskih ukrepov utrpel velike zamude, tako da preseganja mejnih vrednosti koncentracij THM trajajo vsaj od leta 2012.
110 Ob objavi prvega poročila o napredku je namreč Irska že priznala zamude pri posodobitvi glede 19 vodovodnih omrežij od skupaj 81. V tretjem poročilu o napredku so bile še vedno ugotovljene zamude v zvezi s 23 od skupno 73 vodovodnih omrežij. Irska je v odgovoru na uradni opomin datum uskladitve svojega položaja odložila na leto 2021, v odgovoru na obrazloženo mnenje pa je bil ta datum ponovno preložen, tokrat na leto 2023.
111 Prav tako v nasprotju s trditvami Irske lahko neizpolnitev obveznosti ostane trajna kljub morebitni delni težnji zmanjševanja, ki izhaja iz zbranih podatkov, vendar pa ne pomeni, da je ta država članica zagotovila uskladitev z mejnimi vrednostmi, ki jih mora upoštevati (glej v tem smislu sodbi z dne 22. februarja 2018, Komisija/Poljska, C‑336/16, EU:C:2018:94, točka 65, in z dne 30. aprila 2020, Komisija/Romunija (Preseganje mejnih vrednosti za PM10), C‑638/18, EU:C:2020:334, točka 70). V obravnavani zadevi pa je tako.
112 Iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, in dejanskih elementov, navedenih v okviru preučitve prvega očitka, je namreč razvidno, da Irska očitno ni pravočasno sprejela ustreznih ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da je obdobje preseganja mejnih vrednosti koncentracij THM na območjih javne oskrbe z vodo in v okviru zasebnih skupinskih vodnih sistemov, na katere se nanaša ta tožba, čim krajše. Kot je bilo poudarjeno v točki 109 te sodbe, preseganje teh mejnih vrednosti na navedenih območjih in v okviru navedenih sistemov ostaja sistematično in trajno vsaj od leta 2012 kljub obveznosti te države članice, da sprejme vse ustrezne in učinkovite ukrepe ter da da prednost njihovemu uveljavljanju, da bi izpolnila zahtevo, da mora biti obdobje preseganja čim krajše. (glej po analogiji sodbo z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10), C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 146 in navedena sodna praksa).
113 Zato, čeprav je morala Irska v skladu s členom 14 Direktive 98/83 sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev, da bo kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, izpolnjevala zahteve te direktive najpozneje do 26. decembra 2003, ta država članica vse do izteka roka, ki ji ga je Komisija določila v obrazloženem mnenju, torej sedemnajst let pozneje, ni zagotovila te uskladitve, in to niti po tem, ko so se od leta 2013 začeli redni pogovori s Komisijo glede te neskladnosti.
114 Tak položaj pa sam po sebi dokazuje – ne da bi bilo treba podrobneje preučiti vsebino ukrepov, ki jih je Irska sprejela na različnih območjih javne oskrbe z vodo in v okviru različnih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, na katere se nanaša ta tožba – da ta država članica ni izvedla ustreznih in učinkovitih ukrepov niti ni dala prednosti njihovi uporabi, da bi se preseganje mejnih vrednosti koncentracij THM odpravilo „kakor hitro je mogoče“ v smislu člena 8 Direktive 98/83. (glej po analogiji sodbo z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10), C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 147 in navedena sodna praksa).
115 V zvezi s trditvijo Irske, da je nujno, da ima zadevna država članica na voljo dovolj dolge roke, da lahko taki ukrepi začnejo učinkovati, je treba ugotoviti, da je imela v obravnavanem primeru ta država članica, kot je razvidno zlasti iz točk 93, 109 in 110 te sodbe, dejansko na voljo posebno dolg rok, da zagotovi uskladitev svojega položaja z zahtevami Direktive 98/83, ob upoštevanju rokov, ki jih je ta direktiva določala za to in ki so veljali za vse države članice (glej po analogiji sodbo z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10), C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 148 in navedena sodna praksa).
116 Poleg tega, kar zadeva trditev Irske, da so roki za uskladitev, ki jih je napovedala, prilagojeni obsegu strukturnih sprememb, potrebnih za odpravo preseganj mejnih vrednosti koncentracij THM v pitni vodi, zlasti ob upoštevanju težav v zvezi s prostorskim načrtovanjem, prisotnosti šote in šibkih topografskih strmin, padavin, ki so višje od letnega povprečja v drugih državah članicah, narave irskih vodnih teles, ki so bogata z organskimi snovmi, ter socialno‑ekonomskega in proračunskega vidika naložb, ki jih je treba izvesti, je treba opozoriti, da je Sodišče v odgovor na podobne trditve že razsodilo, da mora zadevna država članica dokazati, da bi lahko bile težave, ki jih navaja v zvezi s prenehanjem preseganja mejnih vrednosti, take, da izključujejo možnost, da bi se skladnost lahko dosegla v krajšem roku (glej v tem smislu sodbo z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10), C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 151 in navedena sodna praksa), česar Irska v okviru te tožbe ni dokazala.
117 Vsekakor strukturne težave, povezane s socialno‑ekonomskim in proračunskim izzivom velikih naložb, ki jih je treba izvesti, ali s krajinskimi razmerami, niso izjemne in zato z njimi ni mogoče upravičiti trajnega preseganja vrednosti parametra koncentracij THM v pitni vodi skozi več kot deset let (glej po analogiji sodbo z dne 10. novembra 2020, Komisija/Italija (Mejne vrednosti – PM10), C‑644/18, EU:C:2020:895, točka 152 in navedena sodna praksa).
118 Iz zgoraj navedenega izhaja, da nobena od trditev, ki jih je navedla Irska, ne more omajati ugotovitve, da ta država članica ni izpolnila svoje obveznosti zagotoviti, da bo obdobje preseganja teh mejnih vrednosti čim krajše, tako da se, kakor hitro je mogoče, sprejmejo potrebni ukrepi za obnovitev kakovosti pitne vode v skladu z določbami Direktive 98/83.
119 V zvezi z očitkom, ki ga je navedena država članica naslovila na Komisijo, da ji ta ni predložila natančnih primerov sanacijskih in/ali izvedbenih ukrepov, ki bi jih morala sprejeti, je treba opozoriti, da ni naloga te institucije, da predloži seznam hipotetičnih ukrepov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti za vsako neskladno območje javne oskrbe z vodo ali neskladen zasebni skupinski vodni sistem. Taka praksa bi bila namreč v nasprotju s suverenostjo, ki jo imajo države članice pri izbiri sredstev za izvajanje direktive na svojem ozemlju v roku, ki ga je določil zakonodajalec Evropske unije. Zato je morala, nasprotno, Irska v najkrajšem možnem času določiti ukrepe, za katere je menila, da so primerni za zagotovitev uskladitve njenega položaja z mejnimi vrednostmi koncentracij THM, določenimi z Direktivo 98/83, ter Komisijo obvestiti o teh ukrepih in o napredku te uskladitve.
120 To je še toliko pomembnejše glede na tveganja za zdravje ljudi in za okolje, ki jih pomeni visoka koncentracija THM v pitni vodi, kot je navedeno v točki 29 te sodbe. Zato, kot izrecno izhaja iz člena 5(2) Direktive 98/83, je v Prilogi I, del B, k tej direktivi opredeljen prag koncentracij THM na liter, nad katerim ni mogoče zagotoviti, da je pitna voda „čista in zdravstveno ustrezna“, sicer pa lahko države članice določijo strožja pravila. Iz tega izhaja, da je ob upoštevanju njegove obstojnosti preseganje vrednosti parametrov v zvezi s koncentracijami THM v pitni vodi na območjih javne oskrbe z vodo in v okviru zasebnih skupinskih vodnih sistemov, na katere se nanaša ta tožba, lahko pomenilo morebitno tveganje za zdravje ljudi.
121 Iz tega izhaja, da je treba drugi očitek Komisije sprejeti.
122 Glede na vse navedene preudarke je treba ugotoviti, da Irska s tem, da
– ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z vrednostmi parametrov iz Priloge I, del B, Direktive 98/83 izpolnjuje minimalno zahtevo glede koncentracij THM v njej na enaindvajsetih območjih javne oskrbe z vodo, in sicer na območjih Schull, Drimoleague, Glenties-Ardara, Roundwood, Caragh Lake PWS 022A, Kilkenny City (Radestown) WS, Granard, Gowna, Staleen, Drumcondrath, Grangemore, Lough Talt Regional Water Supply, Ring/Helvick, Aughrim/Annacurra, Bray Direct, Greystones, Kilmacanogue, Newtown Newcastle, Enniskerry Public Supply, Wicklow Regional Public Supply in Ballymagroarty (Irska), in v okviru devetih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, in sicer Crossdowney, Townawilly, Cloonluane (Renvyle), Lettergesh/Mullaghgloss, Bonane, Parke, Nephin Valley GWS, Curramore (Ballinrobe) in Keash (Irska), ter
– ni zagotovila, da se na navedenih območjih javne oskrbe z vodo in v okviru navedenih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in ni dala prednosti uveljavljanju teh ukrepov, ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi,
ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive 98/83 v povezavi s Prilogo I, del B, k tej direktivi in iz člena 8(2) te direktive.
Stroški
123 V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
124 Ker je Komisija predlagala, naj se Irski naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Komisije.
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
1. Irska s tem, da
– ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z vrednostmi parametrov iz Priloge I, del B, Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, izpolnjuje minimalno zahtevo glede koncentracij trihalometanov v njej na enaindvajsetih območjih javne oskrbe z vodo, in sicer na območjih Schull, Drimoleague, Glenties-Ardara, Roundwood, Caragh Lake PWS 022A, Kilkenny City (Radestown) WS, Granard, Gowna, Staleen, Drumcondrath, Grangemore, Lough Talt Regional Water Supply, Ring/Helvick, Aughrim/Annacurra, Bray Direct, Greystones, Kilmacanogue, Newtown Newcastle, Enniskerry Public Supply, Wicklow Regional Public Supply in Ballymagroarty (Irska), in v okviru devetih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, in sicer Crossdowney, Townawilly, Cloonluane (Renvyle), Lettergesh/Mullaghgloss, Bonane, Parke, Nephin Valley GWS, Curramore (Ballinrobe) in Keash (Irska), ter
– ni zagotovila, da se na navedenih območjih javne oskrbe z vodo in v okviru navedenih zasebnih skupinskih vodnih sistemov, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in ni dala prednosti uveljavljanju teh ukrepov, ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi,
ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive 98/83 v povezavi s Prilogo I, del B, k tej direktivi in iz člena 8(2) te direktive.
2. Irski se naloži plačilo stroškov.
Podpisi