Združeni zadevi T‑346/11 in T‑347/11
Bruno Gollnisch
proti
Evropskemu parlamentu
„Privilegiji in imunitete – Član Evropskega parlamenta – Sklep o odvzemu imunitete – Dejavnost, ki ni povezana z nalogami poslanca – Postopek odvzema imunitete – Sklep o zavrnitvi zaščite privilegijev in imunitete – Izguba pravnega interesa – Ustavitev postopka“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 17. januarja 2013
1. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Imuniteta za mnenja ali glasove, ki jih izrečejo pri opravljanju svojih dolžnosti – Pojem mnenja, izrečenega pri opravljanju nalog – Pogoj neposredne in očitne povezave med izrečenim mnenjem in parlamentarnimi nalogami – Mnenja, ki jih oseba izrazi kot nacionalni politik – Neobstoj povezave – Neuporabljivost imunitete
(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člena 8 in 9)
2. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Imuniteta za mnenja ali glasove, ki jih izrečejo pri opravljanju svojih nalog – Obseg – Nemožnost odvzema te imunitete – Preveritev pogojev za priznanje te imunitete s strani Parlamenta
(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člena 8 in 9)
3. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Imuniteta – Predlog za zaščito imunitete – Obseg sklepa Parlamenta – Zahteva, predložena hkrati z zahtevo za odvzem imunitete
(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člena 8 in 9)
4. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Imuniteta – Zahteva za odvzem imunitete – Diskrecijska pravica Parlamenta – Sodni nadzor – Obseg
(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člen 9)
5. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Imuniteta – Zahteva za odvzem imunitete – Dejanje člana na nacionalnem ozemlju – Priznanje imunitete na podlagi pravil države članice
(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člena 8 in 9)
6. Pravo Unije – Načela – Varstvo upravičenih pričakovanj – Sporočilo odbora Evropskega parlamenta glede prakse v zvezi s privilegiji in imunitetami članov – Sporočilo, ki ni akt Parlamenta – Akt, ki vsebuje natančne, brezpogojne in skladne informacije, ki bi lahko pomenile natančna jamstva, na katerih bi temeljilo legitimno pričakovanje – Sklep, ki se je oddaljil od navedenega sporočila – Kršitev načela pravne varnosti – Neobstoj
7. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Imuniteta za mnenja ali glasove, ki jih izrečejo pri opravljanju svojih dolžnosti – Mnenja, ki pomenijo spodbujanje rasnega sovraštva – Sklep Parlamenta, da odvzame imuniteto – Obveznost obrazložitve – Spoštovanje načel enakega obravnavanja in dobrega upravljanja
(člen 296 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 11; Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, člena 9 in 3)
8. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Prenehanje parlamentarnega mandata – Nacionalni sodni postopek, ki bi lahko privedel do tega prenehanja – Obveznost držav članic, da obvestijo Evropski parlament – Neobstoj
(Poslovnik Evropskega parlamenta, člen 3(6))
9. Privilegiji in imunitete Evropske unije – Člani Evropskega parlamenta – Imuniteta – Sklep o odvzemu imunitete – Sklep, sprejet brez razprave na plenarnem zasedanju – Predstavitev stališč zadevnega poslanca pred parlamentarnim odborom – Kršitev pravice do izjave – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a); Poslovnik Evropskega parlamenta, člena 7(3) in 138(2))
10. Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Kumulativnost – Nezakonitost – Neobstoj – Vzročna zveza – Neobstoj – Zavrnitev tožbe
(člen 340, drugi odstavek, PDEU)
1. Iz besedila člena 8 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije izhaja, da mora mnenje, da bi zanj veljala imuniteta, poslanec Evropskega parlamenta izraziti „pri opravljanju svojih dolžnosti“, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi. To pa ne drži za mnenja, ki jih evropski poslanec izrazi zunaj prostorov parlamenta v okviru opravljanja nalog, ki jih ima kot član regionalnega organa države članice in kot predsednik politične skupine v tem organu.
(Glej točke 40, 77 in 78.)
2. Evropski parlament lahko v skladu s členom 9, tretji odstavek, Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslancu odvzame nedotakljivost, določeno v navedenem členu 9, ne more pa mu odvzeti imunitete, določene v členu 8 Protokola. Tako mora Parlament, če mu nacionalni organ pošlje zahtevo za odvzem imunitete, najprej preveriti, ali se lahko za dejansko stanje, ki je podlaga za to zahtevo, uporabi ta člen, kar pomeni, da v takem primeru imunitete ni mogoče odvzeti. Če Parlament ugotovi, da se ta člen ne uporablja, mora nato preveriti, ali zadevni poslanec v zvezi z očitanimi dejstvi uživa imuniteto, določeno v členu 9 Protokola, in če je tako, odločiti, ali mu bo imuniteto odvzel.
(Glej točke od 45 do 47.)
3. Ker nedotakljivost evropskega poslanca, določena v členu 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije, izhaja iz samega predpisa in jo lahko odvzame edino Evropski parlament, je zaščita te imunitete mogoča le, če pristojni nacionalni organi Parlamentu ne predložijo zahteve za odvzem imunitete poslancu in če je nedotakljivost navedenega poslanca, kot izhaja iz določb nacionalnega prava države članice izvora tega poslanca, ogrožena zlasti zaradi ukrepov policijskih ali sodnih organov te države članice. V takih okoliščinah lahko poslanec od Parlamenta zahteva zaščito imunitete, kot je to določeno v členu 6(3) Poslovnika Parlamenta. Zaščita imunitete je torej način posredovanja Parlamenta na zahtevo njegovega poslanca, kadar nacionalni organi kršijo ali nameravajo kršiti imuniteto enega od njegovih članov.
Nasprotno pa mora Parlament, če nacionalni organi zahtevajo odvzem imunitete, odločiti, ali bo imuniteto odvzel ali ne. V takem primeru zaščita imunitete nima več smisla, ker Parlament ali odvzame imuniteto in njena zaščita ni več mogoča ali pa zavrne odvzem te imunitete in zaščita ni potrebna, ker so nacionalni organi obveščeni, da je Parlament njihovo zahtevo za odvzem imunitete zavrnil in da torej imuniteta preprečuje ukrepe, ki bi jih lahko ti sprejeli ali hoteli sprejeti.
(Glej točke od 52 do 56.)
4. Čeprav so privilegiji in imunitete, ki so v Uniji priznani s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije, funkcionalni, ker je njihov namen preprečiti oviranje delovanja in neodvisnosti Unije, ostaja dejstvo, da so bili izrecno podeljeni članom Evropskega parlamenta ter uradnikom in drugim uslužbencem institucij Unije. To, da so privilegiji in imunitete, priznani Uniji, določeni v javnem interesu Unije, utemeljuje pristojnost, dano institucijam, da odvzamejo imuniteto, če je to potrebno, vendar ne pomeni, da so ti privilegiji in imunitete dodeljeni izključno Uniji, ne pa tudi njenim uradnikom, drugim uslužbencem in članom Parlamenta. Protokol torej ustvarja subjektivno pravico zadevnih oseb, katere upoštevanje je zagotovljeno s sistemom pravnih sredstev, določenih s Pogodbo.
Res je, da ima Parlament zelo široko diskrecijsko pravico glede usmeritve odločitve v zvezi z zahtevo za odvzem ali zaščito imunitete, saj je taka odločitev politična. Vendar pa izvajanje tega pooblastila ni izvzeto iz sodnega nadzora, v okviru katerega mora sodišče Unije preveriti, ali so bila spoštovana pravila postopka, ali je institucija pravilno ugotovila dejansko stanje in ali je pri presoji tega dejanskega stanja prišlo do očitne napake ali do zlorabe pooblastil.
(Glej točke od 58 do 60.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 82 do 90.)
6. Sporočilo, ki ga je sestavil generalni sekretariat Evropskega parlamenta, tako da je povzel dokument odbora za pravne zadeve in notranji trg o njegovi praksi odločanja glede odvzema parlamentarne imunitete, in namen katerega je bil poslance Parlamenta seznaniti s to prakso, ni akt Parlamenta in ga torej ne more zavezovati. Zato tak dokument ne more vsebovati natančnih, brezpogojnih in skladnih informacij, ki bi izhajale iz Parlamenta in bi lahko pomenile njegova natančna jamstva, na podlagi katerih bi si evropski poslanci lahko ustvarili legitimna pričakovanja.
Poleg tega Parlament ni mogel kršiti načela pravne varnosti s tem, da se je oddaljil od tega sporočila, saj navedeno sporočilo ni akt te institucije in ga ni mogoče šteti za jasen in natančen predpis, ki omogoča posameznikom, da se nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi ter v skladu s tem ukrepajo.
(Glej točke 107, 115 in 124.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 109 do 114.)
8. Člen 3(6) Poslovnika Evropskega parlamenta ne določa nikakršne obveznosti držav članic, da ga obvestijo o obstoju postopka, ki lahko povzroči prenehanje mandata enega od njegovih članov. Ta določba predvideva zgolj, da če pristojni organi držav članic začnejo postopek, ki lahko povzroči prenehanje mandata poslanca, jih predsednik prosi, naj ga o stanju postopka redno obveščajo, in zadevo posreduje pristojnemu odboru za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev, na predlog katerega lahko Parlament sprejme ustrezno stališče. Ta člen tako določa postopek, ki ga mora upoštevati predsednik Parlamenta, in ne države članice. Na podlagi Poslovnika Parlamenta tudi ne more biti določena nikakršna obveznost držav članic.
Poleg tega je namen navedene določbe tega poslovnika zagotoviti dobro notranje delovanje Parlamenta, zato ta določba ni bistveni element postopka odvzema imunitete poslancu, katere kršitev bi lahko povzročila razglasitev ničnosti sklepa Parlamenta.
(Glej točke od 132 do 137 in 141.)
9. V skladu s temeljnim načelom spoštovanja pravice do obrambe, določenim v členu 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, mora biti zadevni osebi pred izdajo odločbe, ki jo zadeva, omogočeno, da učinkovito predstavi svoje stališče glede resničnosti in upoštevnosti dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je bila ta odločba sprejeta. Iz tega sledi, da v skladu s tem načelom na podlagi dejstev in okoliščin ni mogoče sprejeti odločbe, ne da bi se zadevni osebi prej omogočilo, da učinkovito predstavi svoje stališče.
Vendar pa pravica do izjave ne pomeni nujno javne razprave v vsakem postopku, ki se uvede zoper osebo in v okviru katerega je mogoče sprejeti akt, s katerim se posega v njen položaj. Spoštovanje pravice do obrambe in načela kontradiktornosti zato ne pomeni, da je nujno potrebna razprava na plenarnem zasedanju, preden Evropski parlament sprejme sklep o odvzemu imunitete poslancu, temveč se lahko sprejme v postopku brez razprave in predlogov sprememb v skladu s členom 138(2) Poslovnika Parlamenta. Poleg tega ima na podlagi člena 7(3) tega poslovnika zadevni poslanec, na katerega se nanaša predlog za odvzem imunitete, možnost zagovora pred pristojnim parlamentarnim odborom in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni.
(Glej točke 167 in od 175 do 179.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 210 do 212 in 222.)