Zadeva T‑151/11

Telefónica de España, SA

in

Telefónica Móviles España, SA

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Storitve javne radiotelevizije – Shema pomoči, ki jo je določila Španija za RTVE – Sprememba sistema financiranja – Nadomestilo oglaševalskega dobička z novimi dajatvami za televizijske in telekomunikacijske operaterje – Odločba, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom – Procesne pravice – Nova pomoč – Sprememba veljavnega sistema pomoči – Davčni ukrep glede načina financiranja pomoči – Obvezna namembnostna vez med dajatvijo in pomočjo – Neposreden učinek prihodka od dajatev na višino pomoči – Sorazmernost – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 11. julija 2014

1.      Ničnostna tožba – Dopustnost – Zavrnitev tožbe po temelju brez odločanja o dopustnosti – Diskrecijska pravica sodišč Unije

(člen 263 PDEU)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Preučitev pritožb – Začetek formalnega postopka preiskave – Nujna začasnost predhodne ocene – Možnost zainteresiranih tretjih, da predstavijo stališča

(člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, členi 4(4), 6(1) in 7)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči in nove pomoči – Ukrep, ki se nanaša na spremembo sistema obstoječih pomoči – Sprememba, ki jo je mogoče ločit od sistema in nanj ne vpliva – Opredelitev nove pomoči na podlagi edinih elementov tega sistema,na katere sprememba vsebinsko vpliva

(člen 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(c); Uredba Komisije št. 794/2004]

4.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči – Protislovje v obrazložitvi – Dopustnost – Pogoji – Naslovnikovo poznavanje dejanskih razlogov za odločbo in pravna utemeljitev za njen izrek

(člena 107(1) PDEU in 296 PDEU)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Dajatve kot način financiranja ukrepa pomoči – Neobstoj namembnostne vezi med dajatvijo in financiranjem zadevne pomoči – Izključitev

(člena 107 PDEU in 108 PDEU)

6.      Ničnostna tožba – Nadzor zakonitosti – Merila – Upoštevanje le dejanskih in pravnih okoliščin, ki so obstajale ob sprejetju spornega akta

(člen 263 PDEU)

7.      Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Pokritje stroškov, ki so nastali z opravljanjem javne storitve – Presoja združljivosti pomoči z notranjim trgom – Merila

(člena 106(2) PDEU in 107 PDEU)

8.      Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Pokritje stroškov, ki so nastali z opravljanjem javne storitve – Diskrecijska pravica držav članic – Meje – Nadzor Komisije – Sodni nadzor – Meje

(člen 106(2) PDEU; Protokol št. 29, priložen k Pogodbi EU in PDEU)

9.      Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Opredelitev pojma storitev splošnega gospodarskega pomena – Diskrecijska pravica držav članic

(člen 106(2) PDEU; Protokol št. 29, priložen k Pogodbi EU in PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 34 in 35.)

2.      V okviru formalnega postopka preiskave državnega ukrepa za presojo, ali ta pomeni državno pomoč iz člena 108(2) PDEU, nič ne preprečuje zainteresiranim tretjim, da izrazijo pripombe, ne samo glede dvomov, ki jih je navedla Komisija v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, ampak tudi glede drugih elementov preiskovanega ukrepa. V tem okviru nič ne nasprotuje temu, da na podlagi dvomov, izraženih v pripombah zainteresiranih tretjih strank, Komisija opravi podrobno preiskavo, zbere dodatne informacije, in če je potrebno, spremeni svoje stališče. Iz člena 4(4) in člena 6(1) Uredbe št. 659/1999 namreč izhaja, da začetek formalnega postopka preiskave vključuje predhodno preučitev, ki Komisiji omogoča, da oblikuje prvo mnenje o tem, ali obravnavani ukrepi pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in ali so združljivi z notranjim trgom. Takšna odločitev je torej le pripravljalna. Nujna začasnost presoj v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave je potrjena s členom 7 Uredbe št. 659/1999, ki določa, da lahko Komisija v končni odločbi odloči, da priglašeni ukrep ni pomoč, da je priglašena pomoč združljiva s skupnim trgom, da se priglašena pomoč lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, če so izpolnjeni nekateri pogoji, ali da priglašena pomoč ni združljiva s skupnim trgom. Navedene tretje stranke tako lahko predložijo pripombe in Komisija lahko te pripombe v postopku formalne preiskave upošteva.

(Glej točke od 45 do 47.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 61 do 65 in 70.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 86, 88, 90 in 190.)

5.      Da bi se lahko dajatev štela za sestavni del ukrepa pomoči, mora nujno obstajati zavezujoča določba nacionalnega prava, ki nalaga povezavo med davkom in financiranjem pomoči. Iz tega sledi, da v odsotnosti takšne določbe ni mogoče šteti, da je dajatev namembnostno povezana z ukrepom pomoči in zato ne pomeni enega od njenih pogojev. Po drugi strani pa zgolj obstoj take določbe ne more sam po sebi pomeniti pogoja, ki bi zadostoval za ugotovitev, da je dajatev sestavni del ukrepa pomoči. Kadar takšna določba nacionalnega prava obstaja, je treba poleg tega preučiti, ali prihodki od davka neposredno vplivajo na znesek pomoči. Torej za to, da je dajatev sestavni del ukrepa pomoči, ne zadostuje, da je njen prihodek nujno namenjen financiranju pomoči. Za to, da je način financiranja sestavni del ukrepa pomoči, tudi ne zadostuje dokaz o tem, da je odtegljaj na podlagi davčnega ukrepa dodeljen upravičencu do pomoči.

(Glej točke od 102 do 104.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 134.)

7.      Da je mogoče državno pomoč v smislu člena 107 PDEU razglasiti za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU, morata biti izpolnjena dva pogoja: prvič, zadevnemu subjektu mora biti z oblastvenim aktom, ki jasno opredeljuje obveznosti storitev splošnega gospodarskega pomena, zaupana naloga storitve splošnega gospodarskega pomena; drugič, navedeni izvajalec ne sme dobiti prekomernega nadomestila in državna sredstva ne smejo nesorazmerno vplivati na konkurenco na tujem trgu.

(Glej točko 152.)

8.      Na podlagi Protokola št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, priloženega k Pogodbi EU in PDEU, izhaja, da določbe Pogodb ne posegajo v pristojnost držav članic glede financiranja storitev javne radiotelevizije, če je takšno financiranje odobreno radiotelevizijskim zavodom za opravljanje javne službe, kakor jo naloži, opredeli in organizira vsaka država članica, in če ne vpliva na trgovinske pogoje in konkurenco v Uniji do te mere, da bi bilo to v nasprotju s skupnimi interesi, pri čemer je treba upoštevati zagotavljanje teh javnih storitev.

Iz tega sledi, da imajo države članice široko polje proste presoje pri določanju nadomestila za opravljanje javne službe radiotelevizije. Zato je nadzor Komisije nad sorazmernostjo nadomestila omejen. Presoja Komisije se nanaša na zapletena gospodarska dejstva. Zato je nadzor Splošnega sodišča nad akti Komisije celo bolj omejen od nadzora Komisije nad ukrepom zadevne države članice. Ta nadzor je namreč omejen na preverjanje, ali je določeno nadomestilo nujno za opravljanje zadevnega poslanstva storitve splošnega gospodarskega pomena v ekonomsko sprejemljivih razmerah oziroma, obratno, ali zadevni ukrep očitno ni primeren za dosego zasledovanega cilja.

(Glej točke od 158 do 161 in 173.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 177.)