Zadeva T‑194/13

United Parcel Service, Inc.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Koncentracije – Uredba (ES) št. 139/2004 – Mednarodne storitve hitre dostave majhnih paketov v EGP – Prevzem družbe TNT Express od družbe UPS – Sklep o nezdružljivosti koncentracije z notranjim trgom – Verjetni učinki na cene – Ekonometrična analiza – Pravica do obrambe“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 7. marca 2017

1.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Kratek povzetek navajanih razlogov – Pravni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Splošno sklicevanje na druga pisanja, priložena k tožbi – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(1)(c); Poslovnik Splošnega sodišča (2015), člen 76)

2.      Koncentracije podjetij – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Zaslišanje podjetij – Obveznost Komisije, da zadevnemu podjetju sporoči končno različico ekonometričnega modela, sprejetega pred sprejetjem izpodbijanega sklepa

(Uredba Sveta št. 139/2004, člen 18(3); Uredba Komisije št. 802/2004, člen 13(4))

3.      Konkurenca – Koncentracije – Upravni postopek – Kratkost vmesnih procesnih rokov –Upoštevanje zahteve po hitrosti za oceno spoštovanja pravice do obrambe

(Uredba Sveta št. 139/2004; Uredba Komisije št. 802/2004)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 192.)

2.      Spoštovanje pravice do obrambe je splošno načelo prava Evropske unije, navedeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki ga je treba zagotoviti v vsakem postopku, vključno s postopki s področja koncentracij pred Komisijo. Prav tako načelo kontradiktornosti, ki je del pravice do obrambe, zahteva, da se zadevnemu podjetju v upravnem postopku omogoči, da učinkovito predstavi svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokumentih, ki jih Komisija navaja v utemeljitev svojih trditev.

V zvezi s tem, ekonometrična analiza, ki jo je uporabila Komisija v svojem sklepu o razglasitvi zadevne koncentracije za nezdružljivo z notranjim trgom, je temeljila na ekonometričnem modelu, drugačnem od tistega, ki je bil predmet kontradiktorne razprave med upravnim postopkom. Čeprav med končnim ekonometričnim modelom in modeli, o katerih se je razpravljalo med upravnim postopkom, res obstajajo številne podobnosti, pa to ne pomeni, da je mogoče spremembe šteti za zanemarljive.

Komisija torej ne more trditi, da ni imela obveznosti, da zadevnemu podjetju pred sprejetjem izpodbijanega sklepa posreduje končni model ekonometrične analize.

Pravica zadevnega podjetja do obrambe je bila torej kršena, tako da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen, če je zadevno podjetje zadostno dokazalo, ne to, da bi bila vsebina izpodbijanega sklepa ob neobstoju te procesne napake drugačna, ampak da bi imelo možnost, čeprav majhno, bolje pripraviti svojo obrambo če bi pred njegovim sprejetjem imelo končno različico ekonometrične analize, ki jo potrdi Komisija.

(Glej točke od 198 do 200, 205, 209, 210 in 215.)

3.      Pri presoji spoštovanja pravice do obrambe v okviru nadzora koncentracij je treba upoštevati zahtevo po hitrosti, ki označuje splošno sistematiko Uredbe št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij.

(Glej točko 219.)