Language of document :

Tožba, vložena 19. februarja 2014 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-122/14)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: S. Fiorentino, avvocato dello Stato, in G. Palmieri, zastopnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

izpodbijani sklep razglasi za ničen in

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Sklep Evropske komisije št. C(2013) 8681 final z dne 9. decembra 2013, s katerim je Komisija pri izvrševanju sodbe Sodišča z dne 17. novembra 2011 v zadevi C-496/09 Italijanski republiki naložila plačilo 6.252.000,00 EUR iz naslova periodične denarne kazni.

Izpodbijani sklep se nanaša na drugo polletje zamude, in sicer na obdobje od 17. maja do 17. novembra 2012.

Italijanska vlada je navedla te tožbene razloge:

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 260(1) in (3), drugi pododstavek, PDEU in sodbe, ki se izvršuje, glede terjatev do podjetij v „postopku preventivnega prestrukturiranja“ ali v „postopku prisilne poravnave“.

V zvezi s tem se navaja, da se s sklepom od pomoči, ki ostane ob koncu referenčnega polletja, dejansko ne odšteje terjatev do podjetij v postopku zaradi insolventnosti, ki so nastale v postopkih v zvezi s tem, čeprav gre po mnenju italijanske vlade za terjatve, za izterjavo katerih je zadevna država članica izkazala vso potrebno skrbnost in bi zato morale biti izključene iz zneska preostalih pomoči, dolgovanih na podlagi sodbe, ki se izvršuje.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) in napačna uporaba člena 11 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 4, str. 3)

V zvezi s tem se navaja, da se z izpodbijanim sklepom italijanskim organom nalaga, naj zneskom vračila državne pomoči, ki jih dolgujejo podjetja, prištejejo obresti po obrestnoobrestnem računu, kot je določeno v členu 11 Uredbe št. 794/2004. Italijanska vlada to izpodbija in trdi, da se – tudi ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in zlasti sodbe z dne 11. decembra 2008 v zadevi Komisija proti Département du Loiret in Scott SA (C-295/07) – tak način izračuna obresti ne sme uporabiti za sklepe o vračilu, sprejete preden je začela veljati Uredba št. 794/2004, še manj pa za sklepe, sprejete pred objavo Obvestila Komisije o obrestnih merah, ki jih je treba uporabiti v primeru vračila nezakonitih pomoči (UL C 110, 8.5.2003, str. 21–22).