Tožba, vložena 18. februarja 2014 – PT Pelita Agung Agrindustri proti Svetu

(Zadeva T-121/14)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: PT Pelita Agung Agrindustri (Medan, Indonezija) (zastopnika: F. Graafsma in J. Cornelis, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1194/2013 z dne 19. novembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije (UL L 315, str. 2) v delu, v katerem za tožečo stranko uvaja protidampinško dajatev, razglasi za nično; in

naj toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem razlogov.

V okviru prvega tožbenega razloga trdi, da Protidampinški sporazum STO ne omogoča prilagoditve stroškov zgolj zato, ker so nižji kot na drugih trgih ali ker so „izkrivljeni“ zaradi posredovanja države. Člen 2(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, (UL L 343, str. 51, v nadaljevanju: temeljna uredba) se zato ne bi smel uporabiti v delu, v katerem določa tako možnost prilagoditve stroškov.

V okviru drugega tožbenega razloga trdi, da prilagoditev stroškov surovega palmovega olja v obravnavani zadevi pomeni kršitev člena 2(5) temeljne uredbe. Natančneje, tožeča stranka navaja:

potrebni dokazi, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da so cene surovega palmovega olja na indonezijskem trgu izkrivljene, niso podani, Svet in Evropska komisija (v nadaljevanju: instituciji) pa sta storili očitno napako pri presoji z ugotovitvijo, da so cene surovega palmovega olja na indonezijskem trgu izkrivljene;

z uporabo referenčne izvozne cene (cene HPE) za prilagoditev stroškov instituciji stroškov nista prilagodili „na ustrezni podlagi“, kot je zahtevano v členu 2(5) temeljne uredbe, in/ali na podlagi „virov, ki niso podvrženi takim izkrivljanjem“; in

člen 2(5) temeljne uredbe ne omogoča prilagoditve stroškov v položajih, v katerih so cene zgolj in domnevno „nizke“.

V okviru tretjega tožbenega razloga trdi, da sta instituciji storili očitno napako pri presoji s tem, da sta ugotovili, da so nakupne cene surovega palmovega olje, ki jih tožeča stranka plačuje povezanim ponudnikom, izkrivljene. Natančneje, Instituciji naj bi storili očitno napako pri presoji s tem, da sta ugotovili, da nakupne cene surovega palmovega olje, ki jih tožeča stranka plačuje povezanim podjetjem, ne ustrezajo običajnim tržnim pogojem.

V okviru četrtega tožbenega razloga trdi, da Svet pri določitvi razumne profitne marže ni upošteval zahteve iz člena 2(6)(c) temeljne uredbe. Ta člen zahteva, da znesek razumnega dobiček ne more presegati dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci izdelkov enake splošne kategorije na notranjem trgu države porekla.

V okviru petega tožbenega razloga trdi, da sta instituciji s tem, da nista napravili primerne prilagoditve za povišanje cene v zvezi z izpolnjevanjem meril direktive o obnovljivih virih, očitno napačno ugotovili dejansko stanje in kršili člena 3(2) in 3(3) temeljne uredbe, saj izvozne cene tožeče stranke niso bile objektivno primerjane s ciljno ceno industrije Unije. Poleg tega naj bi instituciji s tem, da nista napravili primerne prilagoditve za izpolnjevanje meril direktive o obnovljivih virih, tožečo stranko nelegitimno obravnavali drugače kot druge indonezijske proizvajalce.

V okviru šestega tožbenega razloga trdi, da sta instituciji kršili člen 3(7) temeljne uredbe in storili očitno napako pri presoji s tem, da sta ugotovili, da sistem dvojnega štetja ni prispeval k škodi, ki je nastala industriji Unije.

V okviru sedmega tožbenega razloga trdi, da instituciji nista upoštevali informacij in argumentov, ki jih je tožeča stranka predložila med preiskavo. S tem nista zgolj kršili obveznost skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja, ker nista skrbno in nepristransko preučili vseh upoštevnih dokazov, ki so jima bili predloženi, temveč tudi nista izpolnili obveznosti iz člena 20(5) temeljne uredbe in obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU.