Language of document :

Obvestilo v UL

 

Tožba Rijn Schelde Mondia France proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 31. januarja 2005

(Zadeva T -55/05)

(Jezik postopka: francoščina)

Rijn Schelde Mondia France, s sedežem družbe v Rouenu (Francija), je dne 31. januarja 2005 vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti. Tožečo stranko je zastopal François Citron, avocat.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

-    ugotovi, da dopis z dne 7. oktobra 2004, ki ga je Evropska komisija naslovila na Direction générale des douanes (splošni direktorat za carine) v spisu REM 2201, predstavlja odločbo Evropske komisije, ki posega v položaj družbe Rijn Schelde Mondia France in jo je treba razglasiti za nično;

-    Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tem sporu ugovarja odločbi, ki naj bi jo vseboval dopis Komisije z dne 7. oktobra 2004, ki ga je Komisija naslovila na francoski Direction générale des douanes.

Družba, ki vlaga tožbo, je dne 31. oktobra 2000 predlagala francoski carinski upravi, naj sprejme odpust carinskih dajatev, o katerih jo je obvestila Direction générale des douanes Rouena in Le Havra v skupnem znesku 962.058, 64 EUR. Čeprav se je francoska uprava izrekla za pristojno, odgovoriti na zahtevo za odpust zaprošenih dajatev, je naslovila spis na Komisijo, da bi se le-ta izrekla "o očitnem ali neočitnem značaju ugotovljene malomarnosti".

Z izpodbijano odločbo naj bi Komisija vrnila spis francoski carini "v obravnavanje vašim službam". Vendar je francoski upravi sporočila, da meni, da je tožeča stranka očitno malomarno ravnala, in je priporočila zavrnitev odpusta dajatev tožeči stranki.

V podporo svojih trditev tožeča stranka zatrjuje:

-     obstoj prekoračitve pooblastil v primeru, ko je Komisija s tem, da se je izrekla za nepristojno glede priznanja zahteve za odpust dajatev, zavzela enako stališče o vprašanju glede domnevnega očitnega značaja očitane malomarnosti;

-     Komisija naj ne bi sprejela odločitve v roku devetih mesecev, določenem v členu 907(alinea 2) izvedbene uredbe carinskega zakonika Skupnosti;

-     nepoznavanje obveznosti obrazložitve aktov;

-     obstoj zlorabe pooblastil v primeru, ker je bila odločba o nepristojnosti Komisije izdana tri leta po tem, ko ji je francoska uprava izročila spis, in ker ni upoštevala ugovora nepristojnosti, ki ga je prvotno izpostavila tožeča stranka pred francosko carino.

Nazadnje tožeča stranka očita Komisiji očitno napako glede presoje bistvenih elementov očitne malomarnosti.

____________