Obvestilo v UL

 

Tožba Jeremya Henrya Moora Newsuma, Marka Anthonya Lovedaya in Robina Scheddena Broadhursta proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. februarja 2005

(Zadeva T - 57/05)

(Jezik postopka: angleščina)

Jeremy Henry Moore Newsum, Mark Anthony Loveday in Robin Schedden Broadhurst, stanujoči v Londonu (Združeno kraljestvo), so dne 8. februarja 2005 vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti. Zastopniki tožeče stranke so M. Kingston QC, D. Park, Barrister in J. Withinshaw, Solicitor.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

razglasi za nična naslednja dela Odločbe Komisije z dne 7. decembra 2004 o sprejemu seznama območij, pomembnih za Skupnost, za atlantsko biogeografsko regijo v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS¹ (označen s številko dokumenta K(2004) 4032);

člen 1 in tisto točko v Prilogi 1 izpodbijane odločbe, ki jo določa OPS koda UK0030163 Halkyn Mountain/Mynydd Helygain;

oziroma podredno, člen 1 in tisto točko v Prilogi 1 izpodbijane odločbe, ki jo določa OPS koda UK0030163 Halkyn Mountain/Mynydd Helygain, ki je prikazana z rdečo barvo v načrtu, priloženem k vlogi;

toženi stranki naloži plačilo stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke so lastnice predelov zemljišča, ki se uporablja delno za kmetijske namene in za namene pridobivanja rudnin in jih je sedaj izpodbijana odločba razglasila za območja, pomembna za Skupnost (OPS) za atlantsko biogeografsko regijo.

Tožeče stranke navajajo, da izpodbijana določba krši njihove temeljne pravice, ki jih zagotavljajo splošna načela skupnostnega pravnega reda. Ta kršitev temeljnih pravic je formalno protipravna, ker se pri sprejemu odločbe Komisije (in pri izvajanju Direktive 92/43/EGS²) ni upoštevalo pravic do udeležbe v postopku prizadetih lastnikov zemljišč. Tožeče stranke tudi zatrjujejo, da je Komisija spodbujala oziroma privolila v postopek javnega sodelovanja, ki ga izvaja zadevna država članica, ki je bil napačen in nezadosten po svoji naravi in trajanju.

Nadalje tožeče stranke navajajo, da niso bile upoštevane ekonomske in socialne zahteve, kar vključuje zasebno lastninsko pravico tožečih strank. Izpodbijana odločba je tudi v nasprotju z določbami same Direktive 92/43/EGS, ker je vprašanje izravnave, ki se mora izplačati, ostalo popolnoma odprto in nerazrešeno.

Po mnenju tožečih strank izpodbijana odločba ne določa vrst in habitatov, za katera so območja, navedena na seznamu, pomembna za Skupnost, in temelji na napačnih tehničnih podatkih. Zdi se, da so bila sporna območja navedena na seznamu na podlagi prisotnosti velikega grebenastega pupka in travišč z velikim deležem težkih kovin. Tožeče stranke zatrjujejo, da omenjena vrsta ni prednostna vrsta in omenjeni habitat ni prednostni habitat in da zato ne vedo, na kateri prednostni tip naravnega habitata ali vrste se izpodbijana odločba nanaša.

____________

¹ - UL L 387, str. 1.

² - Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).