SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (četrti razširjeni senat)
z dne 11. julija 2007(*)
„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Začetek veljavnosti novih kadrovskih predpisov – Prehodne določbe glede razvrstitve v naziv ob zaposlitvi – Člen 12 priloge XIII k novim kadrovskim predpisom“
V zadevi T-58/05,
Isabel Clara Centeno Mediavilla, z bivališčem v Sevilli (Španija),
Delphine Fumey, z bivališčem v Everu (Belgija),
Eva Gerhards, z bivališčem v Bruslju (Belgija),
Iona M. S. Hamilton, z bivališčem v Bruslju,
Raymond Hill, z bivališčem v Bruslju,
Jean Huby, z bivališčem v Bruslju,
Patrick Klein, z bivališčem v Bruslju,
Domenico Lombardi, z bivališčem v Bruslju,
Thomas Millar, z bivališčem v Londonu (Združeno kraljestvo),
Miltiadis Moraitis, z bivališčem v Woluwe-Saint-Lambertu (Belgija),
Ansa Norman Palmer, z bivališčem v Bruslju,
Nicola Robinson, z bivališčem v Bruslju,
François-Xavier Rouxel, z bivališčem v Bruslju,
Marta Silva Mendes, z bivališčem v Bruslju,
Peter van den Hul, z bivališčem v Tervurnu (Belgija),
Fritz Von Nordheim Nielsen, z bivališčem v Hoeilaartu (Belgija),
Michaël Zouridakis, z bivališčem v Bruslju,
ki so jih najprej zastopali G. Vandersanden, L. Levi in A. Finchelstein, nato Vandersanden in Levi, odvetniki,
tožeče stranke,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata J. Currall in H. Kraemer, zastopnika,
tožena stranka,
ob intervenciji
Sveta Evropske unije, ki so ga najprej zastopale M. Arpio Santacruz, M. Sims in I. Sulce, nato Arpio Santacruz in Sulce, zastopnice,
intervenient,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti sklepov o imenovanju tožečih strank za uradnike na poskusnem delu, ker je bila s temi sklepi njihova razvrstitev v naziv določena na podlagi prehodnih določb člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti, kot so bili spremenjeni z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 (UL L 124, str. 1),
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (četrti razširjeni senat),
v sestavi H. Legal, predsednik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, V. Vadapalas, E. Moavero Milanesi in N. Wahl, sodniki,
sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. decembra 2006
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 Člen 31 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti v različici, ki se je uporabljala do 30. aprila 2004 (v nadaljevanju: prejšnji kadrovski predpisi), je določal da se izbrani kandidati splošnega natečaja, ki jih je organ, pristojen za imenovanje (v nadaljevanju: OPI), izbral s seznama primernih kandidatov, ki ga je sestavila komisija po izbirnih izpitih, imenujejo v uradnike kategorije A v začetni naziv in v uradnike drugih kategorij v začetni naziv, ki ustreza delovnemu mestu, za katero so bili zaposleni.
2 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL L 124, str. 1) je začela v skladu z njenim členom 2 veljati 1. maja 2004.
3 Ta uredba je uvedla nov karierni sistem za javne uslužbence Skupnosti, ko je stare skupine uradnikov Evropskih skupnosti A, B, C in D nadomestila z novima funkcionalnima skupinama upravljavcev (AD) in strokovnih sodelavcev (AST).
4 Zaradi te spremembe je v členu 5 Kadrovskih predpisov v različici, ki velja od 1. maja 2004 (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), določeno:
„1. Delovna mesta, ki jih urejajo ti kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravljavci (v nadaljevanju: AD) in v funkcionalno skupino strokovni sodelavci (v nadaljevanju: AST).
2. V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov [nazivov], ki ustrezajo upravnim, svetovalnim, jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov [nazivov], ki ustrezajo izvršilnim, tehničnim in pisarniškim nalogam.
[…]
4. Tabela, ki kaže vrste delovnih mest, je v prilogi I, točka A. Na podlagi navedene tabele in po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise vsaka institucija opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.
5. Za vse uradnike iz iste funkcionalne skupine veljajo enaki pogoji glede zaposlitve in kariere.“
5 Člen 31 Kadrovskih predpisov določa:
„1. Izbrani kandidati so imenovani v razred [naziv] funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.
2. Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih [nazivih] AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Razred [naziv] v obvestilu o natečaju določi institucija v skladu z naslednjimi merili:
a) cilj je zaposliti najsposobnejše uradnike, kakor je opredeljeno v členu 27;
b) kakovost zahtevanih poklicnih izkušenj.
Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se pri zaposlovanju uradnikov lahko upoštevajo v Skupnosti prevladujoče razmere na trgu dela.
[…]“
6 Kadrovski predpisi v različici, ki velja od 1. maja 2004, vsebujejo novo prilogo, prilogo XIII, z naslovom „Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike Skupnosti“, katere upoštevne določbe določajo:
„Člen 1
1. V obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se člen 5(1) in (2) Kadrovskih predpisov nadomesti z naslednjim:
‚1. Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v padajočem vrstnem redu v štiri kategorije, in sicer A*, B*, C* in D*.
2. V kategoriji A* je dvanajst, v kategoriji B* devet, v kategoriji C* sedem in v kategoriji D* pet razredov [nazivov].‘
2. Vsako sklicevanje na datum zaposlitve se šteje kot sklicevanje na datum začetka dela.
Člen 2
1. 1. maja 2004 se, ob upoštevanju člena 8 te priloge, razredi [nazivi] uradnikov, ki imajo enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, preimenujejo na naslednji način:
Prejšnji razred [naziv] | Nov (vmesni razred [naziv]) | Prejšnji razred [naziv] | Nov (vmesni razred [naziv]) | Prejšnji razred [naziv] | Nov (vmesni razred [naziv]) | Prejšnji razred [naziv] | Nov (vmesni razred [naziv]) |
A1 | A*16 | | | | | | |
A2 | A*15 | | | | | | |
A3/LA3 | A*14 | | | | | | |
A4/LA4 | A*12 | | | | | | |
A5/LA5 | A*11 | | | | | | |
A6/LA6 | A*10 | B1 | B*10 | | | | |
| | | | | | | | |
A7/LA7 | A*8 | B2 | B*8 | | | | |
A8/LA8 | A*7 | B3 | B*7 | C1 | C*6 | | |
| | | B4 | B*6 | C2 | C*5 | | |
| | | B5 | B*5 | C3 | C*4 | D1 | D*4 |
| | | | | C4 | C*3 | D2 | D*3 |
| | | | | C5 | C*2 | D3 | D*2 |
| | | | | | | D4 | D*1 |
[…]“
7 V členu 4 priloge XIII h Kadrovskim predpisom je med drugim določeno:
„Za namene teh določb in za obdobje, opredeljeno v uvodnem stavku člena 1 te priloge, se:
(a) besedi ‚funkcionalna skupina‘ nadomestita s ‚kategorija‘
(i) v Kadrovskih predpisih v:
– členu 5(5),
– […]
– členu 31(1),
[…]
(b) besedilo ‚funkcionalna skupina AD‘ nadomesti s ‚kategorija A*‘
i) v Kadrovskih predpisih v:
– členu 5(3), točki (c),
[…]
(e) členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov se besedilo ‚funkcionalna skupina AST‘ nadomesti s ‚kategoriji B* in C*‘;
[…]
(n) v členu 5(4) Kadrovskih predpisov se sklic na ‚Prilogo I, točko A, nadomesti s sklicem na Prilogo XIII.1‘;
[…]“
8 Člen 12 priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa:
„1. Med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 se sklic na razrede [nazive] iz funkcionalnih skupin AST in AD v odstavkih 2 in 3 člena 31 Kadrovskih predpisov opravi, kakor sledi:
– AST 1 do AST 4: C*1 do C*2 in B*3 do B*4
– AD 5 do AD 8: A*5 do A*8
– AD 9, AD 10, AD 11, AD 12: A*9, A*10, A*11, A*12.
2. V primeru uradnikov, ki se zaposlijo s seznama primernih kandidatov po natečaju, objavljenem pred 1. majem 2004, se člen 5(3) Kadrovskih predpisov ne uporablja.
3. Uradniki, vključeni na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006, ki se zaposlijo med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se :
– razporedijo v razred [naziv], objavljen v natečaju, če se seznam pripravi za kategorijo A*, B* ali C*;
– razporedijo v razred [naziv] v skladu z naslednjo tabelo, če se seznam pripravi za kategorijo A, LA, B ali C:
Razred [naziv] iz natečaja | Razred [naziv] zaposlitve |
A8/LA8 | A*5 |
A7/LA7 in A6/LA6 | A*6 |
A5/LA5 in A4/LA4 | A*9 |
A3/LA3 | A*12 |
A2 | A*14 |
A1 | A*15 |
B5 in B4 | B*3 |
B3 in B2 | B*4 |
C5 in C4 | C*1 |
C3 in C2 | C*2 |
Dejansko stanje
9 Komisija je v obdobju med 11. aprilom 2001 in 18. junijem 2002 v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavila več obvestil o splošnih natečajih za sestavo čakalnega seznama za zaposlitev administratorjev kariere A 7/A 6 (COM/A/6/01, COM/A/9/01, COM/A/10/01, COM/A/1/02, COM/A/3/02 in CC/A/12/02), pomožnih administratorjev kariere A 8 (natečaj COM/A/2/02) in pomožnih strokovnih sodelavcev kariere B 5/B 4 (natečaj COM B/1/02).
10 17 tožečih strank je bilo pred 1. majem 2004 vpisanih na različne sezname primernih kandidatov, sestavljene po zaključku izbirnih izpitov.
11 Pod rubriko z naslovom „Pogoji zaposlovanja“ je bilo v obvestilih o natečaju pojasnjeno, da vpis izbranih kandidatov na čakalne sezname tem daje pravico do zaposlitve glede na potrebe služb.
12 V točki D („Splošne informacije“) je na koncu obvestila o natečajih COM/A/l/02 in COM/A/2/02 navedeno:
„Komisija je Svetu formalno predložila predlog o spremembi Kadrovskih predpisov. Ta predlog se nanaša zlasti na nov karierni sistem. Izbranim kandidatom na tem natečaju bi bilo torej mogoče predlagati zaposlitev na podlagi novih določb Kadrovskih predpisov, ki jih je naknadno sprejel Svet.“
13 Obvestilo o natečaju COM/A/3/02 je vsebovalo skoraj enako navedbo, ki se je sklicevala na „določbe novih kadrovskih predpisov“.
14 Seznami primernih kandidatov, sestavljeni po natečajih COM/A/6/01, COM/A/9/01 in COM/A/10/01 (v nadaljevanju: natečaji iz leta 2001), so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in sicer 19. novembra 2002 (natečaj COM/A/6/01), 8. marca (natečaj COM/A/10/01) in 2. julija 2003 (natečaj COM/A/9/01).
15 Dopisi, s katerimi so bili izbrani kandidati na natečajih iz leta 2001 obveščeni o njihovem vpisu na seznam primernih kandidatov, so pokazali zlasti, da bi moral ta seznam prenehati veljati 31. decembra 2003.
16 Generalni direktorat Komisije „Osebje in uprava“ je decembra 2003 vsakemu izmed izbranih kandidatov na natečajih iz leta 2001 poslal dopis, v katerem je bilo navedeno, da je bila veljavnost različnih seznamov primernih kandidatov podaljšana do 31. decembra 2004.
17 Seznami primernih kandidatov, ki so bili sestavljeni po natečajih COM/A/l/02, COM/A/2/02, COM/A/3/02, COM/B/1/02 in CC/A/12/02 (v nadaljevanju: natečaji iz leta 2002), so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in sicer 19. decembra 2003 (natečaj CC/A/12/02), 23. marca (natečaja COM/A/1/02 in COM/A/2/02) in 18. maja 2004 (natečaja COM/A/3/02 in COM/B/1/02).
18 Tožeče stranke so bile imenovane za uradnike na poskusnem delu z odločbami, ki so bile sprejete naknadno, 1. maja 2004 (v nadaljevanju: izpodbijane odločbe), in so začele veljati v obdobju med tem datumom in 1. decembrom 2004.
19 Tožeče stranke so bile v okviru izpodbijanih odločb uvrščene v naziv na podlagi člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, to pomeni v naziv B*3 (natečaj COM/B/1/02), v naziv A*5 (natečaj COM/A/2/02) oziroma v naziv A*6 (vsi drugi natečaji).
20 Vsaka izmed tožečih strank je med 6. avgustom 2004 in 21. oktobrom 2004 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper odločbo o njenem imenovanju za uradnika na poskusnem delu, ker je bila z uporabo člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom določena njena razvrstitev v manj ugoden naziv od nazivov, ki so bili navedeni v različnih obvestilih o natečajih.
21 OPI je z odločbami, ki jih je sprejel med 21. oktobrom 2004 in 22. decembrom 2004, zavrnil pritožbe tožečih strank.
Postopek in predlogi strank
22 Tožeče stranke so 3. februarja 2005 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložile to tožbo.
23 Predsednik četrtega senata Sodišča prve stopnje je s sklepom z dne 6. junija 2005 Svetu dovolil intervencijo v podporo predlogom Komisije.
24 Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. oktobra 2006 odločilo, da zadevo predloži četrtemu razširjenemu senatu.
25 Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:
– izpodbijane odločbe v delu, v katerem jih razvrščajo v naziv na podlagi člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, razglasi za nične;
– določi njihove kariere (vključno z ovrednotenjem njihovih izkušenj v tako popravljenem nazivu, njihovih pravic do napredovanja in do pokojnine) glede na naziv, v katerega bi morale biti imenovane v skladu z obvestilom o natečaju, v skladu s katerim so bile razvrščene na seznam primernih kandidatov, ali v naziv, naveden v tem obvestilu o natečaju, ali v njemu ustrezni naziv po razvrstitvi iz novih kadrovskih predpisov (in v ustrezni plačilni razred v skladu s pravili, ki so veljala pred 1. majem 2004) po odločbi o imenovanju;
– odloči, da se jim za skupno vsoto, ki je enaka razliki med plačo, ki ustreza njihovi razvrstitvi iz odločbe o imenovanju, in plačo, do katere naj bi bili upravičeni, dodeli zamudne obresti, izračunane na podlagi obrestne mere, ki jo določa Evropska centralna banka, in sicer do dneva, ko bo sprejeta odločba o pravilni razvrstitvi v naziv;
– Komisiji naloži plačilo vseh stroškov.
26 Komisija, ob intervenciji Sveta, Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– odloči o stroških v skladu s predpisi.
Pravo
27 Tožeče stranke se v utemeljitev predlogov za razglasitev ničnosti sklicujejo, prvič, na nezakonitost člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, na podlagi katerega je Komisija v izpodbijanih odločbah določila njihovo razvrstitev v naziv.
28 Drugič, tožeče stranke zatrjujejo, da so bila v okviru samih izpodbijanih odločb kršena načela dobrega upravljanja, dolžne skrbnosti, preglednosti, varstva zaupanja v pravo, dobre vere, enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter pravilo enakovrednosti delovnega mesta in naziva.
Nezakonitost člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom
29 Tožeče stranke trdijo, da je člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom v nasprotju s členom 10 prejšnjih kadrovskih predpisov, da krši njihove pridobljene pravice, načeli pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti, načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, da krši njihovo zaupanje v pravo in da je v nasprotju tako s členom 31 Kadrovskih predpisov kot z njihovima členoma 5 in 7.
Kršitev člena 10 prejšnjih kadrovskih predpisov
– Trditve strank
30 Tožeče stranke Komisiji očitajo, da se ni posvetovala z Odborom za kadrovske predpise o spremembi predloga uredbe, ki se nanaša na spremembo prejšnjih kadrovskih predpisov in na imenovanje kandidatov, izbranih na natečajih, glede katerih je obvestilo o natečaju vsebovalo nazive zaposlitve A 7 ali A 6, namesto v naziv A*7, kot je bilo določeno v besedilu, ki je bilo naknadno predloženo Odboru za kadrovske predpise, v nižji naziv A*6.
31 Ta sprememba določbe, ki je postala člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, naj v nasprotju s trditvijo Komisije ne bi bila postranska, nebistvena oziroma postopna in nestrukturirana, saj je pripeljala do znatnega zmanjšanja finančnih pravic in poklicnih priložnosti tožečih strank.
32 Komisija naj bi tako s tem, da se o tej temeljni spremembi Kadrovskih predpisov ni posvetovala z Odborom za kadrovske predpise, kršila člen 10, drugi odstavek, prejšnjih kadrovskih predpisov.
33 Komisija ugovarja, da je ponovno posvetovanje z Odborom za kadrovske predpise potrebno le, če je bil predlog, o katerem se je ta organ opredelil, spremenjen tako, da je to vplivalo na njegovo vsebino.
34 Vendar sprememba, ki je to, da je bil naziv A*7 zamenjan z nazivom A*6, ni bila bistvena, ker naj bi bil njen obseg zelo omejen in bi bilo treba šteti, da nova karierna struktura bolj podpira napredovanja kot prejšnja.
– Presoja Sodišča prve stopnje
35 V skladu s členom 10, drugi odstavek, drugi stavek, prejšnjih kadrovskih predpisov se Odbor za kadrovske predpise posvetuje s Komisijo o vsakem predlogu spremembe kadrovskih predpisov. Ta določba Komisiji nalaga obveznost posvetovanja, ki poleg uradnih predlogov zajema bistvene spremembe predlogov, ki jih je že obravnavala, razen če spremembe v zadnjenavedenem primeru v bistvu ustrezajo spremembam, ki jih je predlagal Odbor za kadrovske predpise.
36 To razlago narekuje tako besedilo zadevne določbe kot tudi pomen Odbora za kadrovske predpise. Prvič, ta določba s tem, da določa posvetovanje z Odborom za kadrovske predpise brez pridržkov ali izjem o vsakem predlogu spremembe kadrovskih predpisov, dodeljuje obveznosti, ki jo določa, velik pomen. Njeno besedilo torej očitno ni v skladu z ozko razlago njenega pomena. Drugič, Odbor za kadrovske predpise kot paritetni organ, ki razvršča predstavnike uprav in predstavnike osebja vseh institucij, pri čemer so ti demokratično izvoljeni, upošteva in izraža interese javnih uslužbencev v njihovi celoti (sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. septembra 1998 v zadevi Busacca in drugi proti Računskemu sodišču, T-164/97, RecFP, str. I-A-565 in II-1699, točke od 91 do 95).
37 Iz tega sledi, da kadar so spremembe predloga o spremembi kadrovskih predpisov podane na pogajanjih o besedilu pred Svetom, obstaja obveznost ponovnega posvetovanja z Odborom za kadrovske predpise, preden Svet sprejme zadevne uredbene določbe, če te spremembe bistveno vplivajo na namen predloga. Neznatne spremembe in omejen učinek ne povzročijo take obveznosti, ki bi imela ob nasprotni razlagi učinek prekomernega omejevanja pravice do spremembe v okviru skupnostnega zakonodajnega postopka.
38 Ali so spremembe bistvene ali neznatne in omejene, je treba torej presojati ob upoštevanju tega, na kaj se nanašajo in kakšno je mesto spremenjenih določb v celotni ureditvi, ki je predlagana v sprejetje, ne pa ob upoštevanju posameznih posledic, ki bi jih lahko imele na položaj oseb, ki naj bi jih zadevalo njihovo izvajanje.
39 V tem primeru je imela prerazporeditev nazivov in plačilnih razredov uradnikov Evropskih skupnosti, ki izhaja iz reforme kariernih razredov, ki jo je uvedel zakonodajalec Skupnosti, takojšnji sekundarni učinek znižanja nazivov novih uradnikov, ki ga spremlja postopni razvoj njihovih poklicnih priložnosti.
40 Iz tega sledi, da zamenjava naziva A 7, ki je bil predviden prvotno, z nazivom A*6 dopolnjuje reformo in se uvršča v celotni namen in v globalno perspektivo postopnega prestrukturiranja kariernih razredov.
41 To zamenjavo je treba analizirati kot neznatno spremembo prehodnih določb v smeri nove karierne strukture, katere splošni namen in vsebina naj ta sprememba ne bi tako ogrožala, da bi bilo upravičeno novo posvetovanje z Odborom za kadrovske predpise (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 5. oktobra 1994 v zadevi Nemčija proti Svetu, C-280/93, Recueil, str. I-4973, točka 41).
42 Ne zdi se torej, da bi Komisija s tem, da se ni ponovno posvetovala z Odborom za kadrovske predpise glede preprostega dopolnila, ki izhaja iz splošnega namena predloga spremembe Kadrovskih predpisov, kot je bil predhodno predložen Odboru za kadrovske predpise, kršila člen 10, drugi odstavek, drugi stavek, prejšnjih kadrovskih predpisov, čeprav je imela zamenjava naziva A 7 z nazivom A*6, ki je bila uvedena po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise, takoj nezanemarljiv finančni učinek na raven prvotne razvrstitve zadevnih uradnikov in na plačo, ki jim je bila izplačana na začetku kariere.
43 Zato je treba tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljenega.
Kršitev pridobljenih pravic tožečih strank ter načel pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti
– Trditve strank
44 Tožeče stranke menijo, da njihova pravica do razvrstitve v naziv, na katerega se nanašajo obvestila o zadevnih natečajih, ki zavezujejo OPI, izhaja iz njihovega vpisa na seznam primernih kandidatov. Z določitvijo njihove razvrstitve v drugačen naziv naj bi bile torej v okviru člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom kršene njihove pridobljene pravice.
45 Ta določba naj bi bila prav tako v nasprotju z načelom prepovedi retroaktivnosti, ker naj bi z vključitvijo novih meril razvrstitve spreminjala položaj, ki so ga tožeče stranke lahko pričakovale glede na navedbe iz obvestil o natečajih.
46 Nazadnje, v okviru sporne določbe naj bi bilo kršeno načelo pravne varnosti, v skladu s katerim morajo upravni delavci upoštevati pogoje, opredeljene v obvestilih o natečajih. Ti naj bi veljali, dokler zadevne osebe v ustreznem času niso prejele jasne, popolne in natančne informacije o novih določbah, ki veljajo glede njihovega naziva pri zaposlitvi.
47 Komisija ob podpori Sveta meni, da sporna določba ni v nasprotju z načeli, na katera se sklicujejo tožeče stranke. V bistvu zatrjuje, da vpis na seznam primernih kandidatov nudi le upravičenje, ki izključuje vsako pravico biti imenovan za uradnika na poskusnem delu, in a fortiori ne dodeljuje pravice za razvrstitev v določen naziv ob imenovanju. Torej naj bi ne šlo za izpodbijanje kakršne koli pridobljene pravice, ker je predhodni nastanek pravnega položaja glede na zakonodajno spremembo nujen, a ne zadosten pogoj za nastanek pridobljene pravice.
– Presoja Sodišča prve stopnje
48 Ni sporno, da je Uredba št. 723/2004, s katero je bil člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom vključen v besedilo Kadrovskih predpisov, začela veljati 1. maja 2004, in sicer na datum, ki je sledil datumu njene objave, ki je 27. april 2004.
49 Ker Uredba št. 723/2004 ni začela veljati pred dnevom njene objave, je ni mogoče šteti za retroaktivno (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 1996 v zadevi Barreaux in drugi proti Komisiji, T-177/95, RecFP, str. I-A-541 in II-1451, točki 45 in 46).
50 Ker člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom opredeljuje nova merila razvrstitve v naziv, ki se uporabljajo pri zaposlitvi izbranih udeležencev na natečaju, vpisanih na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2004, a so bili imenovani za uradnike na poskusnem delu po tem datumu, ni v nasprotju z načelom prepovedi retroaktivnosti.
51 V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč velja, da se ob spremembi določb splošne uporabe in zlasti določb kadrovskih predpisov novo pravilo takoj uporablja za bodoče učinke pravnih položajev, ki so nastali, pri čemer ni nujno, da v celoti, v okviru prejšnjega pravila (sodbe Sodišča z dne 14. aprila 1970 v zadevi Brock, 68/69, Recueil, str. 171, točka 7; z dne 5. decembra 1973 v zadevi SOPAD, 143/73, Recueil, str. 1433, točka 8, in z dne 10. julija 1986 v zadevi Licata proti CES, 270/84, Recueil, str. 2305, točka 31).
52 V tem primeru v okviru člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne bi moglo iti za kršitev pravice tožečih strank do uporabe prejšnjih pravil Kadrovskih predpisov glede razvrstitve. Vpis izbranih kandidatov na splošnih natečajih na seznam primernih kandidatov, sestavljen po izbirnih izpitih, za zadevne osebe pomeni namreč le pridobitev upravičenja do imenovanja za uradnike na poskusnem delu, kot je med drugim poudarjeno v zadevnih obvestilih o splošnih natečajih (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 25. maja 2000 v zadevi Elkaïm in Mazuel proti Komisiji, T-173/99, RecFP, str. I-A-101 in II-433, točka 21).
53 To upravičenje nujno izključuje vsako pridobljeno pravico, ker razvrstitve v naziv izbranega kandidata na splošnem natečaju, vpisanega na seznam primernih kandidatov, ni mogoče šteti za pridobljeno toliko časa, dokler ni predmet odločbe o imenovanju v ustrezni obliki.
54 Kot izhaja iz člena 3 Kadrovskih predpisov, je podlaga za imenovanje uradnika nujno enostranski akt OPI, ki natančno določa datum začetka veljavnosti tega imenovanja in delovno mesto, na katero je razporejena zadevna oseba (sodba Sodišča prve stopnje z dne 10. aprila 1992 v zadevi Ventura proti Parlamentu, T-40/91, Recueil, str. II-1697, točka 41).
55 Šele ko izbrani kandidat na splošnem natečaju prejme tako odločbo, se lahko sklicuje na funkcijo uradnika in posledično na določbe Kadrovskih predpisov (sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. julija 1999 v zadevi Mammarella proti Komisiji, T-74/98, RecFP, str. I-A-151 in II-797, točka 27).
56 Vendar na dan začetka veljavnosti člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, 1. maja 2004, za tožeče stranke z aktom o imenovanju OPI še niso veljale določbe Kadrovskih predpisov.
57 Tožeče stranke torej nimajo podlage za zatrjevanje, da je bila v okviru člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom kršena pravica do razvrstitve v nazive prejšnjih kariernih razredov, ki so bili navedeni v obvestilih o zadevnih natečajih in naj bi jih pridobile pred 1. majem 2004 zaradi njihovega vpisa na seznam primernih kandidatov, sestavljenega v skladu z izbirnimi postopki.
58 Uradnik lahko namreč uveljavlja pridobljeno pravico le, če ta nastane v okviru določenih kadrovskih predpisov pred spremembo določb kadrovskih predpisov (sodba Sodišča z dne 19. marca 1975 v zadevi Gillet proti Komisiji, 28/74, Recueil, str. 463, točka 5).
59 Iz tega sledi, da v tem primeru ni bila kršena nobena pridobljena pravica tožečih strank do razvrstitve v določen naziv.
60 Končno, načelo pravne varnosti, na katero se sklicujejo zadevne osebe, se uporablja v okoliščinah, kot so te v obravnavani zadevi, samo če uredbeni akt Skupnosti določi za začetek veljavnosti datum, ki je pred dnem njegove objave (sodba Sodišča z dne 9. januarja 1990 v zadevi SAFA, C-337/88, Recueil, str. I-1, točka 13) in če se pravila Skupnosti nanašajo na okoliščine, nastale pred začetkom veljavnosti navedenih pravil (sodba Sodišča z dne 10. februarja 1982 v zadevi Bout, 21/81, Recueil, str. 381, točka 13), kar so predpostavke, ki jih v tem primeru ni, kot je bilo pravkar ugotovljeno.
61 Iz tega sledi, da zakonodajalec Skupnosti ni mogel kršiti načela pravne varnosti.
62 Tožeče stranke torej niso upravičene trditi, da določba, izpodbijana z ugovorom nezakonitosti, krši njihove pridobljene pravice oziroma načeli pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti.
63 Očitek je torej treba zavrniti kot neutemeljenega.
Kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije
– Trditve strank
64 Tožeče stranke ne izpodbijajo pravice zakonodajalca, da spremeni določbe Kadrovskih predpisov, trdijo pa, da je v okviru člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom različno obravnavana enaka skupina oseb, ki jo sestavljajo izbrani udeleženci istega natečaja, v zvezi z njihovo razvrstitvijo v naziv in posledično v zvezi z njihovo mesečno plačo, v odvisnosti od tega, ali so bile zaposlene pred 1. majem 2004 ali od tega datuma naprej.
65 Ta datum naj ne bi bil objektivno merilo razlikovanja za razvrstitev v naziv pri zaposlitvi, ker naj bi bil datum imenovanja uradnika odvisen od elementov, ki niso objektivni in na katere tožeče stranke ne morejo vplivati.
66 Edino objektivno merilo, ki ga je treba v zvezi s tem upoštevati, naj bi bil datum dopisa, pred 1. majem 2004, s katerim so bili vsi izbrani kandidati natečajev obveščeni o njihovem vpisu na seznam primernih kandidatov. Čeprav niso imeli nobene pravice biti imenovani, naj bi nato, če bi bili imenovani, dobili pravico do zaposlitve v nazivu, navedenem v objavi o prostem delovnem mestu in v obvestilu o natečaju, ter v skladu s členom 31 prejšnjih kadrovskih predpisov.
67 Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 9. julija 1997 v zadevi Monaco proti Parlamentu (T-92/96, RecFP, str. I-A-195 in II-573) menilo, prvič, da ni treba upoštevati datuma zaposlitve kandidata, da bi se opredelile določbe, ki se uporabljajo zanj, in, drugič, da spoštovanje načela prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja zahteva, da so vsi izbrani kandidati natečaja obravnavani enako, neodvisno od morebitne veljavnosti novih pravil pred imenovanjem nekaterih izmed njih.
68 Drugi dejavnik diskriminacije naj bi se nanašal na to, da naj bi bila posledica razvrednotenja njihove razvrstitve v naziv, da so se vsem tožečim strankam dodelila delovna mesta „senior“ z nazivom „junior“. Če so že pridobile znatne poklicne izkušnje in če imajo pomembne nazive in diplome, naj bi bile predmet, s kršitvijo člena 1d Kadrovskih predpisov, diskriminacije zaradi njihove starosti, ker naj ne bi imele enakih poklicnih priložnosti kot drugi mlajši uradniki, razvrščeni v enak naziv.
69 Poleg tega naj bi bilo tožečim strankam, ki so bile pred njihovim imenovanjem za uradnike na poskusnem delu začasni ali pomožni uslužbenci Evropskih skupnosti, v okviru pravil novih kadrovskih predpisov dodeljeno enako delovno mesto z enakimi nalogami, celo dodatnimi nalogami, pri čemer pa so bili razvrščeni v nižji naziv.
70 Komisija nasprotno meni, da izbrani kandidati na spornih natečajih, imenovani pred 1. majem 2004, in tisti, imenovani po tem datumu, niso v primerljivem položaju.
71 Kot naj bi implicitno izhajalo iz določbe členov 3 in 4, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov, je upoštevni datum za presojo zakonitosti akta o imenovanju dan njegovega začetka veljavnosti. Vendar naj bi bile izpodbijane odločbe sprejete in začele veljati po 1. maju 2004.
72 Zakonitost akta Skupnosti je treba presojati glede na dejstva in pravo, ki so obstajali ob njegovem sprejetju, ker naj bi imeli izbrani kandidati na spornih natečajih, ki so bili imenovani pred 1. majem 2004, pravico do imenovanja v uradnike v skladu z določbami členov 31 in 32 prejšnjih kadrovskih predpisov, medtem ko naj bi imeli po začetku veljavnosti Uredbe št. 723/2004 izbrani kandidati na spornih natečajih, imenovani po navedenem datumu, pravico do imenovanja v uradnike na podlagi prehodnih določb člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
73 Drugače kot pri zgoraj navedeni zadevi Monaco proti Parlamentu naj se ta spor ne bi nanašal ne na upravno prakso institucije glede razvrstitve uradnikov, ki jih zaposluje, v naziv ne na notranjo direktivo, ki določa tako upravno prakso, ampak na določbo zakonodajalca Skupnosti, ki izključuje možnost arbitrarnosti, ki jo vsebuje spontana sprememba notranje direktive o razvrstitvi v naziv pri zaposlitvi.
74 Zakonodajalec Skupnosti naj bi imel v vsakem trenutku pravico, da za bodoče primere sprejme spremembe določb Kadrovskih predpisov, za katere meni, da so skladni z interesom službe, tudi če take spremembe peljejo do položaja, ki je manj ugoden za uradnike od tistega, ki izhaja iz prejšnjih določb.
– Presoja Sodišča prve stopnje
75 V skladu z ustaljeno sodno prakso splošno načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. februarja 1994 v zadevi Lacruz Bassols proti Sodišču, T-109/92, RecFP, str. I-A-31 in II-105, točka 87).
76 Za odločitev, ali se tožeče stranke lahko ustrezno sklicujejo na to načelo, je treba torej odločiti, ali se šteje, da vsi izbrani kandidati na zadevnih natečajih, ki so vpisani na sezname primernih kandidatov, sestavljenih v skladu z izbirnimi postopki, sodijo v enako skupino oseb, ne glede na to, ali so bile imenovane pred 1. majem 2004 ali po tem datumu.
77 Kot izhaja iz zgornjih ugotovitev, je mogoče razvrstitev tožečih strank v naziv zakonito opraviti le na podlagi novih meril, ki ob sprejetju odločbe o imenovanju za uradnike na poskusnem delu.
78 Tožeče stranke sicer implicitno priznavajo, da se nove določbe Kadrovskih predpisov uporabljajo za njih v delu, v katerem zahtevajo uporabo člena 1d Kadrovskih predpisov.
79 Po drugi strani so morali biti izbrani kandidati na zadevnih natečajih, ki so bili imenovani pred 1. majem 2004, nujno razvrščeni v naziv na podlagi prejšnjih določb, ki so ob njihovem imenovanju še veljale, a so bile z istim dnem odpravljene, ker so začele veljati nove določbe Kadrovskih predpisov.
80 Iz tega sledi, da za tožeče stranke ni mogoče šteti, da sodijo v isto skupino oseb kot izbrani kandidati na zadevnih natečajih, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004.
81 Tožeče stranke naj torej ne bi mogle veljavno trditi, da so na podlagi vpisa na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2004 pridobile pravico biti ob morebitni zaposlitvi imenovane v naziv, naveden v objavi prostega delovnega mesta ali v obvestilu o natečaju, oziroma v ustrezen naziv v skladu s členom 2(1) priloge XIII h Kadrovskim predpisom in v skladu s členom 31 prejšnjih kadrovskih predpisov.
82 Dokler je bilo njihovo imenovanje hipotetično, se namreč niso mogle sklicevati na merila razvrstitve iz Kadrovskih prepisov, ki so veljala ob zaposlitvi izbranih kandidatov na splošnih natečajih.
83 Poleg tega ob navedbi, da prehodne določbe Kadrovskih predpisov ne posegajo v pridobljene pravice osebja v okviru sistema Skupnosti pred začetkom veljavnosti novega sistema javnih uslužbencev Skupnosti, uvodna izjava 37 Uredbe št. 723/2004 potrjuje razliko, ki jo je treba upoštevati med izbranimi kandidati na spornih natečajih, ki so bili imenovani v uradnike pred 1. majem 2004, in tistimi, imenovanimi kasneje.
84 Zamisel, da naj bi bili vsi uradniki, zaposleni pri instituciji po istem natečaju, v primerljivih položajih, je bila v točki 55 zgoraj navedene sodbe Monaco proti Parlamentu navedena le zato, da bi se ugotovila nezakonitost uporabe strožjih notranjih smernic razvrstitve v naziv za izbranega kandidata na splošnem natečaju, ki jih je sprejela sama institucija, ki zaposluje, po vpisu zadevne osebe na seznam primernih kandidatov, da bi se uporabila merila razvrstitve iz Kadrovskih predpisov, ki so ostala nespremenjena.
85 Nasprotno je v tem primeru in tudi sicer zakonodajalec Skupnosti tisti, ki se je z izvrševanjem pravice, katere obstoja tožeče stranke niso prerekale, odločil spremeniti merila Kadrovskih predpisov glede razvrstitve novih uradnikov v naziv ob njihovi zaposlitvi.
86 V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko namreč zakonodajalec Skupnosti v vsakem trenutku v prihodnje spremeni določbe Kadrovskih predpisov, če meni, da so spremembe v skladu z interesom službe, tudi če so, kot v tem primeru, manj ugodne (sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. septembra 1998 v zadevi Ryan proti Računskemu sodišču, T-121/97, Recueil, str. II-3885, točka 98).
87 Ker je delovno mesto, na katerega je bil razporejen uradnik, prav tako določeno v odločbi o imenovanju (zgoraj navedena sodba Ventura proti Parlamentu, točka 41) in ker lahko ta temelji le na določbah, ki veljajo ob njenem sprejetju, dejstva, da so bile nekatere tožeče stranke v okviru novih pravil Kadrovskih predpisov razvrščene v nižji naziv, ni mogoče šteti za diskriminatornega, čeprav naj bi bile razporejene na isto delovno mesto, na katero so bile razporejene pred 1. majem 2004 kot uslužbenci brez naziva, in naj bi opravljale enake naloge, celo pomembnejše, kot prej.
88 Na koncu je treba zavrniti trditev glede domnevnega razvrednotenja razvrstitve v naziv tožečih strank, v skladu s katero naj bi jim bila dodeljena delovna mesta „senior“, razvrščene pa so bile v nazive „junior“, in glede odsotnosti poklicnih priložnosti, ki naj bi bile nasprotno odprte drugim, mlajšim uradnikom, ki so razvrščeni v enak naziv.
89 Poleg tega dejstvo, da naj taka okoliščina ne bi bila, v nasprotju s trditvijo tožečih strank, diskriminatorna na podlagi starosti v smislu člena 1d Kadrovskih predpisov, ker nova merila razvrstitve v naziv očitno ne upoštevajo starosti zadevnih oseb, je tudi ni mogoče šteti za kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije iz zgoraj navedenih razlogov.
90 Iz tega sledi, da člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom ni v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in prepovedjo diskriminacije.
91 V teh okoliščinah tega očitka ni mogoče sprejeti.
Kršitev načela varstva zaupanja v pravo
– Trditve strank
92 Tožeče stranke trdijo, da člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom krši načelo varstva zaupanja v pravo, ker so po uspešno opravljenih zadevnih natečajih utemeljeno pričakovale, da bodo obravnavane v skladu s pogoji, določenimi v obvestilu o natečaju.
93 Nova ureditev bi se glede prihodnjih učinkov položaja, nastalega v okviru prejšnjih določb, lahko uporabljala le pod pogojem, da ne bi bistveno spremenila okoliščin, nastalih v okviru prejšnjih kadrovskih predpisov, da bi bila predvidljiva in upravičena z nespornim javnim interesom.
94 Komisija v bistvu odgovarja, da tožeče stranke niso imele pravne podlage, da bi lahko upravičeno pričakovale, da bodo razvrščene v naziv, naveden v obvestilu o natečaju.
– Presoja Sodišča prve stopnje
95 Zadošča opozoriti, da se uradnik ne more sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo, da bi nasprotoval zakonitosti nove uredbene določbe, predvsem na področju, na katerem ima zakonodajalec, kot v tem primeru, široko diskrecijsko pravico glede nujnosti reforme kadrovskih predpisov, ki je tožeče stranke niso nikoli izpodbijale (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. februarja 2003 v zadevi Leonhardt proti Parlamentu, T-30/02, RecFP, str. I-A-41 in II-265, točka 55).
96 Pravico zahtevati varstvo zaupanja v pravo ima vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem je uprava Skupnosti pri njem vzbudila utemeljena pričakovanja s tem, da mu je dala natančna jamstva v obliki natančnih, brezpogojnih in skladnih informacij, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov.
97 Vendar se nikakor ni mogoče sklicevati na kršitev tega načela ob pomanjkanju natančnih jamstev, ki naj bi mu jih zagotovila uprava (sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. marca 2003 v zadevi Innova Privat-Akademie proti Komisiji, T-273/01, Recueil, str. II-1093, točka 26).
98 Ugotoviti je treba, da spis ne vsebuje nobenega elementa, ki bi tožečim strankam omogočal sklepati, da naj bi jim institucije Skupnosti zagotovile kakršna koli jamstva, na podlagi katerih bi nastala upravičena pričakovanja, da se bodo ohranila prejšnja merila Kadrovskih predpisov glede razvrstitve v naziv uradnikov ob njihovi zaposlitvi. Sama obvestila o natečajih in dopisi Komisije kažejo na to, da bi izbranim kandidatom na natečajih lahko bila predlagana zaposlitev na podlagi novih določb Kadrovskih predpisov.
99 Nazadnje, tožeče stranke ne morejo zatrjevati bistvene spremembe položaja, nastalega v okviru prejšnjih kadrovskih predpisov, ker, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, vpis tožečih strank na seznam primernih kandidatov ne bi mogel povzročiti njihove postavitve v tak položaj.
100 V teh okoliščinah očitku ni mogoče ugoditi.
Neskladnost člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom s členom 31(1) Kadrovskih predpisov
– Trditve strank
101 Tožeče stranke zatrjujejo, da je člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom v nasprotju s členom 31(1) Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim se uradnik zaposli v naziv, naveden v obvestilu o natečaju, ki ga je uspešno opravil. Čeprav se ta zadnja določba nanaša na nov pojem „razred [naziv] funkcionalne skupine“, naj bi se uporabljala za vse natečaje, tudi tiste, ki so potekali pred 1. majem 2004 in katerih izbrani kandidati so bili vpisani na seznam primernih kandidatov pred tem datumom.
102 Uprava naj ne bi mogla enostransko odstopiti od obvestila o natečaju, katerega avtorica je in ki jo zavezuje z vso njegovo vsebino, ker je njegov bistveni namen čim natančneje obvestiti zainteresirane osebe o ravni prostih delovnih mest in pogojih, potrebnih za imenovanje nanje.
103 Medtem ko obvestila o zadevnih natečajih ne vsebujejo nobenega napotila na datum 1. maj 2004 in ne predvidevajo nobene prihodnje spremembe glede razvrstitve izbranih kandidatov v naziv ob njihovi zaposlitvi, naj bi se vse tožeče stranke na podlagi člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom razvrstile v nižji naziv od tistega, ki je naveden v obvestilih o natečajih, pri čemer prejšnji nazivi niso bili pravilno preimenovani v nove vmesne nazive, opredeljene v členu 2(1) priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
104 Komisija opozarja, da tožeče stranke nasprotujejo dejstvu, da niso bile imenovane v naziv, naveden v obvestilih o natečajih na podlagi člena 31 Kadrovskih predpisov.
105 Komisija meni, da člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom kot prehodna določba ne more kršiti člena 31 Kadrovskih predpisov, v odnosu do katerega je lex specialis, ne da bi bilo nujno izrecno pojasniti, da tega razveljavlja.
106 Zaradi začetka veljavnosti novih določb Kadrovskih predpisov naj bi se prejšnji nazivi nadomestili z novimi: člen 8(1) priloge XIII h Kadrovskim predpisom naj bi se nanašal na „razred[e] [nazive], uveden[e] v skladu s členom 2(1)“ in tabele iz člena 2(2) in (3) te priloge naj bi uporabljale izraz „novi vmesni razredi [nazivi]“.
107 Iz tega naj bi sledilo, da so obvestila o natečajih, objavljena pred 1. majem 2004, postala brezpredmetna, ker se nanašajo na zaposlitev v določen naziv, še toliko bolj, ker so se sporni natečaji na podlagi člena 5 prejšnjih kadrovskih predpisov nanašali na določeno kariero (dva naziva). Po tem datumu naj se namreč ne bi bilo treba več sklicevati na „karierni razred“, ker je navedba tega pojma izginila iz člena 5 Kadrovskih predpisov. Zakonodajalec bi moral torej to praznino zapolniti s sprejetjem „prehodnih pravil glede naziva“, to pomeni, da bi sam določil (nov) naziv uradnika, zaposlenega po natečaju, katerega obvestilo je bilo objavljeno pred 1. majem 2004. Vendar naj bi člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom pomenil prav tako „prehodno pravilo glede naziva“.
– Presoja Sodišča prve stopnje
108 Člen 31(1) Kadrovskih predpisov določa, da so izbrani kandidati na natečaju imenovani v naziv funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.
109 Čeprav iz te nove določbe nujno sledi, da morajo biti izbrani kandidati na splošnih natečajih imenovani za uradnike na poskusnem delu v naziv, naveden v obvestilu o natečaju, po zaključku katerega so bili zaposleni, iz odgovora na očitek glede kršitve načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije vendarle izhaja, da opredelitev ravni prostih delovnih mest in pogojev za imenovanje izbranih kandidatov na natečaju za ta mesta, ki jo je Komisija izvedla s sestavo obvestil o spornih natečajih v okviru določb prejšnjih kadrovskih predpisov, ne bi mogla podaljšati svojih učinkov preko datuma, 1. maja 2004, ki ga je zakonodajalec Skupnosti določil za začetek veljavnosti nove karierne strukture uradnikov Evropskih skupnosti.
110 Na podlagi odprave – s 1. majem 2004 – nazivov v kariernih razredih, navedenih v obvestilih o natečajih, ki je bila izvedena z uvedbo novega kariernega sistema, je zakonodajalec spremenil prehodne določbe priloge XIII h Kadrovskim predpisom, zlasti njen člen 12(3), da bi določil razvrstitev v naziv izbranih kandidatov na natečaju, ki so bili na seznam primernih kandidatov vpisani pred 1. majem 2004, a so bili za uradnike na poskusnem delu imenovani po tem datumu.
111 V zvezi s tem je zakonodajalec karierne razrede B5/B4, A8 in A7/A6, ki ustrezajo prejšnjim kariernim razredom upravnih delavcev, pomočnikov vodje in vodij iz obvestil o zadevnih natečajih, a so bili odpravljeni s 1. majem 2004, nadomestil z vmesnimi nazivi B*3, A*5 in A*6, določenimi v členu 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
112 Res je, da se tabela iz člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki nazive, navedene v obvestilih o natečajih, spreminja v vmesne nazive, razlikuje od tabele iz člena 2(1) te priloge, v kateri so bili prejšnji nazivi uradnikov na delovnem mestu pred 1. majem 2004 spremenjeni v nove vmesne nazive.
113 Kot je bilo navedeno zgoraj, sme zakonodajalec v prihodnje v interesu službe sprejeti spremembe določb Kadrovskih predpisov, tudi če so spremenjene določbe manj ugodne kot prejšnje (zgoraj navedena sodba Ryan proti Sodišču, točka 98).
114 Bistvo prehodne določbe, kakršna je zadevna, je, da vsebuje izjeme od določenih pravil kadrovskih predpisov, na uporabo katerih nujno vpliva sprememba ureditve. V tem primeru izjema ne gre dlje od tega, kar v okviru novih pravil Kadrovskih predpisov izhaja iz imenovanja oseb, izbranih v postopkih odprtih in zaprtih natečajev, v uradnike v okviru prejšnjih določb.
115 Tožeče stranke v teh okoliščinah zato, da bi dokazale neskladnost člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom s členom 31(1) Kadrovskih predpisov, ne morejo veljavno trditi, da naj bi bile razvrščene v nižji naziv od tistega, ki je bil naveden v obvestilih o natečajih ali glede na tabelo enakovrednosti nazivov, ki se odmika od razmerja, vzpostavljenega med prejšnjo in novo razvrstitvijo uradnikov v naziv.
116 Iz tega sledi, da očitku ni mogoče ugoditi.
Kršitev členov 5 in 7 Kadrovskih predpisov
– Trditve strank
117 Tožeče stranke zatrjujejo kršitev člena 5(5) Kadrovskih predpisov, na podlagi katerega veljajo enaki pogoji za zaposlitev in kariero uradnikov, ki sodijo v isto funkcionalno skupino. Medtem ko naj bi bili izbrani kandidati na spornih natečajih, ki so bili imenovani v uradnike pred 1. majem 2004, razvrščeni in plačani v skladu z nazivom, navedenim v obvestilih o natečajih, naj bi bila razvrstitev tožečih strank opravljena na podlagi člena 12 priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
118 Prav tako naj bi bil kršen člen 5(1) in (4) Kadrovskih predpisov, ker naj zaradi „avtomatične“ uporabe člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom njihova delovna mesta ne bi bila predmet „ponovne razvrstitve“ glede na naravo in raven nalog, ki ustrezajo vsaki vrsti delovnega mesta.
119 Člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom naj bi kršil tudi člen 5(3) Kadrovskih predpisov, kot je izveden v njihovi prilogi I.A, glede zveze med vrstami delovnih mest in kariernimi razredi, ker je bila njegova posledica ponovna razvrstitev delovnih mest tožečih strank na nižjo raven, kot je raven nalog, ki ustrezajo tem delovnim mestom.
120 Na koncu, kršeno naj bi bilo tudi načelo enakovrednosti delovnega mesta in naziva, zagotovljeno z enakim obravnavanjem uradnikov, ki izhaja iz člena 7(1) Kadrovskih predpisov.
121 Komisija ugovarja, da ni naloga zakonodajalca Skupnosti, ampak samih institucij, pristojnih za uporabo Kadrovskih predpisov, da v skladu s členom 5(4) tega besedila določijo opis nalog, povezanih z vsako vrsto delovnega mesta, in da spoštujejo enakovrednost delovnih mest, ko odločajo o zaposlitvi uslužbencev.
122 Sklicevanje tožečih strank na tabelo iz priloge I, točka A, h Kadrovskim predpisom naj ne bi bilo dopustno, ker priloga XIII.1 o vrstah delovnih mest v prehodnem obdobju v skladu s členom 4(n) priloge XIII h Kadrovskim predpisom nadomešča prilogo I, točka A, v času od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006.
123 Nazadnje, člen 5(1) naj bi bili povsem deklaratoren in naj ne bi določal nobene samostojne obveznosti institucij.
– Presoja Sodišča prve stopnje
124 Kot izhaja iz zgoraj navedenega odgovora na očitek glede kršitve načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, ni mogoče pravilno trditi, da naj bi bil kršen člen 5(5) Kadrovskih predpisov, ker so bili izbrani kandidati na zadevnih natečajih, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004, razvrščeni v naziv, naveden v obvestilih o natečajih, medtem ko so bile tožeče stranke razvrščene na podlagi meril, določenih v členu 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
125 Sodišče prve stopnje v zvezi s tem opozarja, da so se določbe prejšnjih kadrovskih predpisov in nazivi, navedeni v obvestilih o natečajih, uporabljali pri imenovanju izbranih kandidatov na zadevnih natečajih pred 1. majem 2004, medtem ko so se za razvrstitev tožečih strank v naziv uporabljale nove določbe, ki so začele veljati s tem datumom, vključno s prehodnimi določbami člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
126 Tožeče stranke prav tako napačno trdijo, da je člen 12 priloge XIII h Kadrovskim predpisom v nasprotju s členom 5 Kadrovskih predpisov. Zakonodajalec je s sprejetjem prvonavedene določbe v okviru izvajanja pristojnosti za spremembo določb Kadrovskih predpisov določil nazive uradnikov, zaposlenih v prehodnem obdobju.
127 Člen 12 priloge XIII h Kadrovskim predpisom v odstavku 2 določa, da se določbe člena 5(3) Kadrovskih predpisov, ki opredeljujejo višino kvalifikacij, ki se zahtevajo za imenovanja na ustrezna delovna mesta nove karierne strukture, ne uporabljajo za uradnike, ki so bili tako kot tožeče stranke na seznamih primernih kandidatov, sestavljenih po natečajih, objavljenih pred 1. majem 2004.
128 V zvezi s tem člen 4(n) priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa, da Prilogo I, točka A, z naslovom „Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(3)“, ki vsebuje opisno tabelo novih vrst delovnih mest, na katero napotuje člen 5(4) Kadrovskih predpisov, nadomešča Priloga XIII.1 h Kadrovskim predpisom, ki opredeljuje vrste delovnih mest v prehodnem obdobju.
129 Člen 12(3) in člen 4(n) priloge XIII h Kadrovskim predpisom tako prevladata nad splošnimi določbami člena 5 Kadrovskih predpisov in jih kot lex specialis razveljavljata (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 19. junija 2003 v zadevi Mayer Parry Recycling, C-444/00, Recueil, str. I-6163, točka 57, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2005 v zadevi Le Voci proti Svetu, T-371/03, ZOdl. JU, str. I-A-209 in II-957, točka 122).
130 Tožeče stranke se poleg tega ne morejo sklicevati na kršitev člena 7(1) Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim mora biti vsak uradnik imenovan na delovno mesto svoje funkcionalne skupine, ki ustreza njegovemu nazivu.
131 Ta določba se mora namreč razlagati tako, da se lahko člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom in njegove spremljajoče določbe prehodno uporabljajo od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006.
132 V teh okoliščinah tega očitka ni mogoče sprejeti.
133 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba ugovor nezakonitosti člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom v celoti zavrniti.
Neskladnost izpodbijanih odločb s splošnimi načeli dobrega upravljanja, preglednosti, varstva zaupanja v pravo, enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, enakovrednosti delovnih mest in nazivov, dobre vere in skrbnosti.
Trditve strank
134 Tožeče stranke najprej menijo, da so izpodbijane odločbe v nasprotju z načelom dobrega upravljanja in s pravilom o preglednosti, ker niso bile natančno in jasno obveščene o bistveni spremembi glede njihove razvrstitve v naziv ob njihovem morebitnem imenovanju po 1. maju 2004.
135 Vse tožeče stranke naj bi o razvrstitvi v naziv na podlagi določb Kadrovskih predpisov izvedele šele po tem datumu. Poleg tega naj bi se izpodbijane odločbe izrecno sklicevale le na člen 31 Kadrovskih predpisov, objavo prostega delovnega mesta in obvestilo o natečaju in naj ne bi navajale člena 12 priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
136 Objava Uredbe št. 723/2004 tri dni pred njenim začetkom veljavnosti in v večini primerov po ponudbah za zaposlitev, naslovljenih na tožeče stranke, ne more šteti za zadostno glede na zapletenost in zaprtost zadevnega besedila, ki ju je priznala tudi Komisija.
137 Če bi bile tožeče stranke jasno in pravočasno obveščene o vplivu, ki naj bi ga imela nova ureditev na njihovo razvrstitev ob morebitni zaposlitvi po 1. maju 2004, bi se lahko vsaj v določenih primerih skušale zaposliti pred tem datumom ali zavrniti imenovanje pod temi novimi škodljivimi pogoji.
138 Tožeče stranke prav tako trdijo, da so bile izpodbijane odločbe sprejete ob kršitvi načela varstva zaupanja v pravo. Nekatere tožeče stranke naj bi imele med razgovori, ki so potekali pred 1. majem 2004, stike z odgovornimi v upravi, ki naj bi jim včasih večkrat potrdili, da bodo razvrščeni v naziv, ki ustreza tistemu, ki je bil naveden v obvestilu o natečaju. Na to naj bi se nanašala tudi besedila in dokumenti, objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije, ter uradni dopisi o vabilu na zdravniški pregled ter na razgovor z upravo.
139 Dalje, tožeče stranke očitajo OPI, da je s tem, da ni ravnal enako glede vseh izbranih kandidatov na natečaju, kršil načelo prepovedi diskriminacije. Izbrani kandidati zadevnih natečajev so se lahko namreč zaradi določenih razlogov zaposlili pred 1. majem 2004, drugi pa ne.
140 Komisija naj bi poleg tega kršila načelo enakovrednosti delovnih mest in naziva s tem, da ni ocenila nalog in odgovornosti tožečih strank glede na naziv, ki bi jim ga bilo treba dodeliti.
141 Zato bi se bilo pravilno vprašati, ali je OPI resnično deloval v dobri veri in v skladu z načelom dolžne skrbnosti, čeprav bi lahko sam ocenil nesprejemljive posledice imenovanja v različne nazive izbranih kandidatov istega natečaja, ki so smeli pričakovati razvrstitev v naziv iz obvestila o natečaju in ki niso bili obveščeni o škodljivih vplivih Kadrovskih predpisov na njihovo prihodnjo razvrstitev, če se zaposlijo po 1. maju 2004.
142 Komisija odgovarja, da so bile tožeče stranke dovolj obveščene. Uredba št. 723/2004 naj bi bila objavljena pred sprejetjem izpodbijanih odločb, v nekaterih primerih celo preden so tožeče stranke sprejele ponudbo o zaposlitvi. Poleg tega je bila sprememba kariernega sistema objavljena v obvestilih o natečajih oziroma v dopisih, ki tožeče stranke obveščajo o podaljšanju veljavnosti seznama primernih kandidatov.
143 V nasprotju s tem, kar naj bi trdile tožeče stranke, naj institucije na podlagi splošne obveznosti ne bi bile dolžne, da bodoče uradnike pred njihovim imenovanjem opozorijo na vse vidike njihovega pravnega položaja.
144 Ponudbe za zaposlitev, naslovljene na tožeče stranke, naj bi jim jasno nakazale, da je bila njihova razvrstitev v naziv opravljena na podlagi člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Ti dopisi naj bi bili prav tako objavljeni na spletni stran, na kateri je mogoče najti več podrobnih informacij.
145 Ni mogoče dokazati, da naj bi uprava tožečim strankam zagotovila natančna, brezpogojna in dosledna jamstva v smislu, da naj bi se njihova razvrstitev v naziv opravila na podlagi določb prejšnjih kadrovskih predpisov. Poleg tega upravičeno pričakovanje lahko nastane le na podlagi jamstev, ki so v skladu z veljavnimi določbami. Člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom pa je zavezujoč in upravi ne daje nikakršne diskrecijske pravice, zato njene morebitne obljube niso take, da bi lahko pri tožečih strankah vzbudile upravičeno pričakovanje, da bodo razvrščene v naziv v skladu s prejšnjimi kadrovskimi predpisi.
146 Nazadnje, v okviru dolžne skrbnosti naj bi imela institucija obveznosti nasproti osebi le od njenega imenovanja v uradnika naprej.
Presoja Sodišča prve stopnje
147 Iz spisa sledi, da niti obvestilo o natečaju niti dopisi o podaljšanju veljavnosti seznamov primernih kandidatov, naslovljeni na tožeče stranke, niso navedli, da lahko nova merila za razvrstitev v naziv ob zaposlitvi vsebujejo spremembo, in sicer znižanje nazivov, navedenih v obvestilih o natečajih.
148 Šele po njihovem prevzemu nalog v vlogi uradnika na poskusnem delu so bile tožeče stranke neposredno obveščene o novem sistemu razvrstitve v naziv, ki je bil uveden z novimi določbami Kadrovskih predpisov, in o ustreznem znižanju njihovega naziva glede na naziv, naveden v obvestilih o natečajih.
149 Poleg tega je treba v zvezi s tem navesti, da večina izpodbijanih odločb ne vsebuje nobenega sklicevanja na člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, čeprav je bil naziv tožečih strank sprejet na podlagi te prehodne določbe, katere značaj lex specialis glede na člen 31 Kadrovskih predpisov je poudarila sama Komisija.
150 Vendar, čeprav je nezadostnost predhodne informacije taka, da pomeni učinkovit dokaz za vzpostavitev nepogodbene odgovornosti Skupnosti nasproti zainteresiranim strankam, ni taka, da bi sama po sebi povzročila nezakonitost izpodbijanih odločb.
151 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba namreč zakonitost izpodbijanega posamičnega akta pred sodiščem Skupnosti presojati glede na dejstva in pravo, ki so obstajali, ko je bil akt sprejet (sodba Sodišča z dne 17. maja 2001 v zadevi IECC proti Komisiji, C-449/98 P, Recueil, str. I-3875, točka 87, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. maja 2004 v zadevi W proti Parlamentu, T-69/03, ZOdl. JU, str. I-A-153 in II-687, točka 28).
152 Ker pa so vse sprejete izpodbijane odločbe začele učinkovati najprej 1. maja 2004, je lahko Komisija tožeče stranke v izpodbijanih odločbah razvrstila v naziv le v skladu z novimi zavezujočimi določbami člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, katerega nezakonitost ni bila dokazana.
153 V teh okoliščinah nepravilnosti, ki naj bi jih Komisija po mnenju tožečih strank storila glede njihove zaposlitve in so domnevno v nasprotju z načeli, na katera se sklicujejo tožeče stranke, vsekakor niso take, da bi lahko imele vpliv na samo razvrstitev, ki jo izpodbijajo tožeče stranke.
154 Zlasti okoliščina, da bi Komisija lahko ob kršitvi načela prepovedi diskriminacije prednostno zaposlila določene izbrane kandidate pred 1. majem 2004, naj ne bi vplivala na zakonitost izpodbijanih odločb.
155 Če namreč predpostavimo, da bi se zaposlitve lahko obravnavale prednostno, bi bilo treba spoštovanje načela enakega obravnavanja uradnikov uskladiti s spoštovanjem načela zakonitosti, v skladu s katerim se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega (sodba Sodišča z dne 4. julija 1985 v zadevi Williams proti Računskemu sodišču, 134/84, Recueil, str. 2225, točka 14).
156 Iz tega sledi, da je treba tožbeni razlog zavrniti.
157 Iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba tožbo v celoti zavrniti, pri čemer posledično ni treba odločati o tožbenih predlogih tožečih strank, ki Sodišču prve stopnje predlagajo, prvič, obnovitev njihove kariere in, drugič, izplačilo zamudnih obresti na zaostale plače, ki naj bi izhajale iz sodbe o razglasitvi ničnosti izpodbijanih odločb.
Stroški
158 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
159 V skladu s členom 88 tega poslovnika nosijo institucije svoje stroške v sporih med Skupnostmi in njihovimi uslužbenci.
160 V skladu s členom 87(3), prvi odstavek, lahko Sodišče prve stopnje, če vsaka stranka uspe samo deloma ali v izjemnih okoliščinah, odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške.
161 V okoliščinah tega primera Sodišče prve stopnje meni, da kot izhaja iz zgornjih ugotovitev, Komisija ni dovolj jasno in natančno opozorila tožečih strank o dejanskem vplivu njenega osnutka spremembe Kadrovskih predpisov na njihov posamični položaj.
162 Zaradi negotovosti glede razvrstitve v naziv, ki je bila pri tožečih strankah prisotna do vročitve izpodbijanih odločb, so bile zainteresirane stranke prepričane, da lahko prerekajo njihovo razvrstitev v naziv pred sodiščem Skupnosti.
163 V teh okoliščinah je mogoče šteti, da je ta postopek deloma povzročilo ravnanje Komisije, ker je s pomanjkljivimi informacijami pri zainteresiranih strankah vzbudila razumljiva vprašanja glede zakonitosti njihovega prvotnega naziva, ker je bil postopek zaposlitve glede bistvenega pogoja zaposlitve dvoumen.
164 Take okoliščine pomenijo izjemni razlog, ki utemeljuje delitev stroškov, ki so jih tožeče stranke priglasile na koncu postopka, med obtoženo institucijo in tožečimi strankami (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 14. junija 1967 v zadevi Hoogovens en Staalfabrieken proti Visoki oblasti, 26/66, Recueil, str. 149, 166, in z dne 11. julija 1968 v zadevi Danvin proti Komisiji, 26/67, Recueil, str. 463, 474).
165 Sodišče prve stopnje meni, da je treba opraviti pravično presojo zadevnih okoliščin tako, da se Komisiji naloži polovica stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke.
166 Poleg tega člen 87(4) tega poslovnika določa, da institucije, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške.
167 Iz tega sledi, da Svet nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (četrti razširjeni senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke.
3) Tožeče stranke nosijo polovico stroškov, ki so jih priglasile.
4) Svet nosi svoje stroške.
Legal | Wiszniewska-Białecka | Vadapalas |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 11 julija 2007.