Tožba, vložena 29. januarja 2010 - Reagens proti Komisiji
(Zadeva T-30/10)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Reagens SpA (San Giorgio di Piano, Italija) (zastopniki: B. O'Connor, L. Toffoletti, D. Gullo in E. De Giorgi, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska Komisija
Predlogi tožeče stranke
Odločba Komisije C(2009)8682 konč. (zadeva COMP/38.589 - Termični stabilizatorji) z dne 11. novembra 2009, in sicer glede kositrnih stabilizatorjev, naj se v celoti ali v delu, ki zadeva tožečo stranko, razglasi za nično;
ugotovi naj se, da se rok, ki ga določa člen 25 Uredbe (ES) št. 1/2003, uporabi tako, da nasprotuje naložitvi globe tožeči stranki;
podredno, ugotovi naj se, da je Komisija višino globe za tožečo stranko nepravilno določila na 10.791.000 EUR, ter, po potrebi, ta globa naj se spremeni tako, da se jo določi na znesek, ki ustreza omejenemu obsegu morebitne kršitve tožeče stranke člena 101 PDEU po letu 1996;
sprejme naj se pripravljalni ukrep glede uporabe točke 35 smernic o načinu določanja glob, in sicer glede Chemson in Baerlocher in v zvezi z vsemi predlogi, ki so jih naslovniki odločbe glede kositrnih stabilizatorjev podali po vročitvi obvestila o očitanih kršitvah;
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
S to tožbo želi tožeča stranka doseči delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2009)8682 konč. z dne 11. novembra 2009, in sicer v delu, kjer se tožeči stranki očita kršitev členov 81 ES in 53 EGP (zadeva COMP/38.589 - Termični stabilizatorji) in kjer se tožeči stranki nalaga globa.
Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja naslednje tožbene razloge.
Prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji dejstev glede kositrnih stabilizatorjev, saj je menila, da je tožeča stranka sodelovala pri kršitvi člena 81 ES (postal člen 101 PDEU) po obdobju 1996/1997.
Drugič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako, ko je člen 25 Uredbe (ES) št. 1/2003
1 uporabila glede dejstev v zvezi s trgom glede kositrnih stabilizatorjev in, natančneje, ko je ugotovila, da so bili roki, ki jih ta člen določa, spoštovani. Po mnenju tožeče stranke odsotnost dokaza o kršitvi, ki bi segala v čas po obdobju 1996/1997, pomeni, da je možnost izreči odločbo o naložitvi globe tožeči stranki zastarala na podlagi pravila petih oziroma desetih let, ki ga določa ta člen.
Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila načela učinkovite uprave in da je okrnila legitimno pričakovanje tožeče stranke, da bo Komisija preiskavo vodila po svojih najboljših zmožnostih, natančno in skrbno ter da ne bo prezrla dokazov konkurence. Tožeča stranka tudi trdi, da je Komisija kršila njeno pravico do obrambe, saj ni ustrezno preučila dokazov, ki jih je tožeča stranka predložila v odgovor na vročitev obvestila o očitanih kršitvah in na zaslišanju strank, prav tako pa ni tožeči stranki dovolila ponovnega dostopa do nezaupnega spisa preiskave.
Četrtič, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila načelo enakega zakonskega obravnavanja vseh podjetij, s tem ko je nepravilno uporabila Smernice o načinu določanja glob
2. Tožeča stranka dalje navaja, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti, saj je bila tožeči stranki naložena globa nesorazmerna glede na druge naslovnike odločbe o kositrnih stabilizatorjih in zlasti glede na Baerlocher.
Petič, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija z nepravilno uporabo Smernic o načinu določanja glob izkrivila konkurenco na skupnem trgu, s čimer je kršila člen 101 DPEU.
Nazadnje, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila načelo učinkovite uprave, s tem ko preiskave ni opravila skrbno in pravočasno, ter da je Komisija kršila pravice obrambe, ker preiskave ni opravila v obdobju, ko so bila Sodišču prve stopnje podane zahteve za varstvo dokumentov zaradi zaupnosti izmenjav med odvetniki in strankami v zadevi Akzo
3.