Language of document : ECLI:EU:T:2007:380

Združeni zadevi T-101/05 in T-111/05

BASF AG in UCB SA

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi v sektorju vitaminskih proizvodov – Holin klorid (vitamin B 4) – Odločba, s katero je ugotovljena kršitev člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru – Globe – Odvračalen učinek – Ponovna kršitev – Sodelovanje v upravnem postopku – Enotna in trajajoča kršitev“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračalni učinek – Upoštevanje velikosti podjetja, ki mu je naložena sankcija – Upoštevnost – Obveznost upoštevanja verjetnosti, da bo sankcionirano podjetje ponovno storilo kršitev, in glob, ki so že naložene za druga protikonkurenčna dejanja ali v tretjih državah – Neobstoj

(uredbi Sveta št. 17, člen 15, in št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

2.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Pojem – Neobstoj zastaralnega roka – Kršitev načela pravne varnosti – Neobstoj – Sodni nadzor – Pristojnost za odločanje v sporu polne jurisdikcije

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Način izračuna, določen s smernicami Komisije

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

4.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Obvestilo Komisije o nenalaganju ali zmanjševanju glob zaradi sodelovanja obdolženih podjetij – Zavezujoče za Komisijo

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja – Pogoji

(uredbi Sveta št. 17, člena 11 in 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, oddelek D)

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Zaslišanja – Neobstoj zapisnika in zvočnega posnetka sestanka s podjetjem v zvezi z obvestilom o ugodni obravnavi – Formalnosti, ki jih podjetje ni zahtevalo – Kršitev načela dobrega upravljanja – Neobstoj

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 65(c); uredbi Sveta št. 17, člena 11 in 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04)

7.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitve pred posredovanjem Komisije

(uredbi Sveta št. 17, člena 11 in 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

8.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki se jih lahko obravnava kot enotno kršitev – Pojem

(člen 81(1) ES; uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))

9.      Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Pristojnost za odločanje v sporu polne jurisdikcije

(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

10.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Smernice o načinu določanja glob, naloženih za kršitve pravil o konkurenci – Obveznost uporabe „lex mitior“ – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

1.      Komisija ne krši uredb št. 17 in št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, kadar zato, da bi povišala osnovni znesek za dosego odvračalnega učinka, ne preuči možnosti, ali bi lahko sankcionirano podjetje ponovno storilo kršitev, ampak se omeji na upoštevanje njegove velikosti, pri čemer ta element lahko kaže na vpliv, ki ga ima lahko zadevno podjetje na trgu.

Na dejansko storjeno kršitev ne morejo vplivati ukrepi, ki jih sprejme zadevno podjetje za preprečitev ponovne kršitve, zato sprejetje programa usklajevanja ne zavezuje Komisije, da odobri znižanje globe. V teh okoliščinah je treba trditev, da zaradi naložitve glob zadevnemu podjetju na drugem trgu z drugo odločbo Komisije tega podjetja ni treba več odvračati, zavrniti. Naložitev globe za različna protikonkurenčna dejanja namreč ne vpliva na dejansko storjeno kršitev in zato Komisiji ni treba odobriti znižanja iz tega naslova.

Enako velja za kazni v tretjih državah. Namen odvračanja, ki ga lahko Komisija upošteva pri določanju zneska globe, je namreč zagotoviti, da podjetja pri izvrševanju svojih dejavnosti v okviru Skupnosti ali Evropskega gospodarskega prostora spoštujejo pravila o konkurenci, ki jih določa Pogodba. Iz tega izhaja, da odvračalnega učinka globe, naložene zaradi kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, ni mogoče določati niti le glede na posebni položaj obsojenega podjetja niti glede na to, ali spoštuje pravila o konkurenci v tretjih državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora.

(Glej točke 46, 47, 50, 52 in 53.)

2.      Člen 15(2) Uredbe št. 17 in člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe sta ustrezna pravna podlaga, v skladu s katero lahko Komisija naloži globe podjetjem ali podjetniškim združenjem zaradi kršitev členov 81 ES in 82 ES. V skladu s temi določbami je treba za določitev zneska globe upoštevati trajanje in težo kršitve. Teža kršitve se določi ob upoštevanju številnih dejavnikov, glede katerih ima Komisija diskrecijsko pravico. Upoštevanje obteževalnih okoliščin pri določitvi globe je v skladu z nalogo Komisije, da zagotovi skladnost s pravili o konkurenci. Poleg tega je treba pri analizi teže storjene kršitve upoštevati morebitno ponovljeno kršitev, pri čemer lahko ta upraviči občutno povišanje osnovnega zneska globe.

Za ugotovitev, da gre za ponovno kršitev, zadostuje, da se Komisija sooči s kršitvami, ki se nanašajo na isto določbo Pogodbe ES, pri čemer ni treba, da se te nanašajo na isti trg proizvodov.

Neobstoj najdaljšega roka za ugotovitev ponovljene kršitve v uredbah št. 17 in št. 1/2003 oziroma Smernicah Komisije o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, ni v nasprotju z načelom pravne varnosti. Ugotovitev in presoja posebnih značilnosti ponovljene kršitve sta namreč del diskrecijske pravice Komisije glede izbire dejavnikov, ki se jih upošteva pri določitvi zneska glob. V tem okviru Komisija ni vezana na morebitni zastaralni rok za tako ugotovitev. Ponovljena kršitev je v zvezi s tem pomemben dejavnik, ki ga mora Komisija upoštevati, ker je namen njenega upoštevanja spodbuditi podjetja, ki so izkazala težnjo kršiti pravila o konkurenci, da spremenijo svoje ravnanje. Komisija lahko zato v vsakem primeru upošteva pokazatelje, ki lahko potrdijo tako težnjo, vključno s časom, ki je pretekel med zadevnimi kršitvami.

Kadar mora sodišče Skupnosti odločiti o presoji Komisije o ponovni kršitvi, lahko izvrševanje njegovega pooblastila za odločanje v sporu polne jurisdikcije upraviči pridobivanje in upoštevanje dodatnih podatkov, ki jih kot takih v odločbi ni treba navesti v skladu z obveznostjo obrazložitve iz člena 253 ES. Zato lahko upošteva dejstvo, da je zadevno podjetje sodelovalo pri kršitvi, čeprav je Komisija to okoliščino v odločbi izpustila.

(Glej točke od 64 do 67, 70 in 71.)

3.      V okviru Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ je treba odstotke za ustrezna povišanja ali znižanja, sprejeta na podlagi obteževalnih ali olajševalnih okoliščin, uporabiti pri osnovnem znesku, ki se določi na podlagi teže in trajanja kršitve.

(Glej točko 73.)

4.      Glede na legitimna pričakovanja, ki jih lahko imajo na podlagi obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob podjetja, ki bi želela sodelovati s Komisijo, se mora Komisija po tem ravnati, ko v okviru odmere globe za zadevno podjetje presoja o njegovem sodelovanju.

(Glej točko 89.)

5.      Ravnanje podjetja mora zato, da je lahko upravičeno do znižanja globe zaradi njegovega sodelovanja v upravnem postopku, olajšati nalogo Komisije, ki je ugotavljanje in preprečevanje kršitev pravil Skupnosti o konkurenci. Ne gre za sodelovanje, za katero se uporablja oddelek D obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov in ki se nanaša zlasti na posredovanje podatkov, dokumentov in drugih dokazov, ki potrjujejo obstoj storjene kršitve, če je podjetje posredovalo Komisiji v okviru njene preiskave o omejevalnem sporazumu podatke v zvezi s postopkom zaradi kršitve pravil konkurence, storjene v tretji državi, ki ni del Evropskega gospodarskega prostora in jih Komisija ni uporabila niti neposredno niti posredno za ugotavljanje obstoja kršitve v tem prostoru.

Na drugi strani je znižanje na podlagi tega obvestila mogoče utemeljiti samo takrat, kadar bi se lahko predloženi podatki in, bolj na splošno, ravnanje zadevnega podjetja šteli za dokaz njegovega resničnega sodelovanja. Iz samega pojma sodelovanje, kot je naveden v besedilu obvestila in zlasti v uvodu oddelka D, odstavek 1, tega obvestila, jasno izhaja, da je mogoče znižanje na podlagi omenjenega obvestila odobriti samo v primeru, ko ravnanje zadevnega podjetja priča o taki vrsti sodelovanja. Kot izraz duha sodelovanja se ne šteje ravnanje podjetja, ki je, čeprav ni bilo zavezano odgovoriti na vprašanje Komisije, odgovorilo nepopolno in namenoma nepravilno, niti ravnanje podjetja, ki je Komisiji predložilo dokumente v odgovor na zahtevo za informacije na podlagi člena 11 Uredbe št. 17, pri čemer podjetje v tem primeru ravna v skladu z zakonsko obveznostjo, čeprav je te podatke mogoče uporabiti za dokazovanje obstoja protikonkurenčnega ravnanja v škodo podjetja, ki jih je predložilo, ali v škodo drugega podjetja.

(Glej točke od 90 do 92, 108 in 111.)

6.      Komisiji ni mogoče očitati, da je kršila načelo dobrega upravljanja, ker ni sestavila zapisnika ali zagotovila zvočnega snemanja sestanka s podjetjem glede sodelovanja, ki bi bilo lahko nagrajeno v skladu z obvestilom o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov, če to podjetje dejansko ni zahtevalo od institucije, da opravi te formalnosti.

Glede presoje pisne izjave o vsebini sestanka, ki jo je podala oseba, ki je sodelovala na sestanku, kot dokaznega sredstva, Poslovnik Sodišča prve stopnje strankam ne prepoveduje predložitve takih izjav. Vendar pa je njihova presoja pridržana za Sodišče prve stopnje, ki lahko, če so v njih opisana dejstva odločilna za rešitev spora, kot preiskovalni ukrep odredi zaslišanje avtorja takega dokumenta.

(Glej točki 96 in 97.)

7.      Prenehanje kršitev pravil o konkurenci takoj, ko posreduje Komisija, kot je določeno v točki 3, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, je namreč lahko olajševalna okoliščina samo, če obstajajo razlogi za domnevo, da so navedena posredovanja spodbudila zadevna podjetja, da prenehajo svoja protikonkurenčna ravnanja, s tem da primer, kadar je kršitev prenehala že pred prvimi posredovanji Komisije, ni predmet te določbe. Ta zadnji primer je bil dovolj upoštevan z izračunom trajanja ugotovljene kršitve.

Odpust vodilnih delavcev, ki so imeli pri kršitvi ključno vlogo, poleg tega ne pomeni dejanja, ki bi upravičilo znižanje naložene globe. Gre namreč za ukrep, s katerim se delavcem podjetja naloži spoštovanje pravil o konkurenci, kar pa je v vsakem primeru obveznost podjetja in zato ne more biti olajševalna okoliščina.

(Glej točki 128 in 129.)

8.      Opredelitev določenih nezakonitih ravnanj kot ravnanj, ki pomenijo eno samo in isto kršitev ali več kršitev, načeloma vpliva na sankcijo, ki se lahko naloži, kadar se zaradi ugotovitve več kršitev lahko naloži več različnih glob, vsakič z omejitvami, določenimi v členu 15(2) Uredbe št. 17 in členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe. Vendar ima lahko ugotovitev več kršitev korist za njihove storilce, ker so nekatere med njimi že zastarale.

Pojem enotne kršitve se lahko nanaša na pravno opredelitev protikonkurenčnega ravnanja, ki ga sestavljajo sporazumi, usklajena ravnanja in sklepi podjetniških združenj. Prav tako se lahko nanaša na osebno naravo odgovornosti za kršitve pravil o konkurenci. Podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi s posebnimi ravnanji, ki jih zajema pojem sporazuma ali usklajenega ravnanja in sodijo na področje uporabe člena 81(1) ES ter prispevajo k uresničitvi kršitve v celoti, je namreč lahko prav tako za celo obdobje njegovega sodelovanja pri kršitvi odgovorno za ravnanja, ki jih izvajajo druga podjetja v okviru iste kršitve. To velja v primeru, kadar je ugotovljeno, da je zadevno podjetje vedelo za nezakonita ravnanja drugih udeležencev ali kadar jih je lahko razumno predvidevalo in bilo zaradi tega pripravljeno sprejeti tveganje. Tak zaključek izhaja iz pojmovanja, razširjenega v pravnih redih držav članic, glede ugotavljanja odgovornosti za kršitve, ki jih je storilo več storilcev, glede na njihovo udeležbo pri kršitvi v celoti. Zato ta zaključek ni v nasprotju z načelom osebne odgovornosti za take kršitve, ne zanemarja posamične analize obremenilnih dokazov in ne krši pravic vpletenih podjetij do obrambe. Tako primer kršitve člena 81(1) ES lahko izhaja iz vrste dejanj in nadaljevanega ravnanja, ki sodijo v „celostni načrt“ zaradi njihovega enakega cilja izkrivljanja konkurence znotraj skupnega trga. Komisija je v takem primeru upravičena pripisati odgovornost za ta dejanja glede na udeležbo pri kršitvi, upoštevani v celoti, čeprav je ugotovljeno, da je zadevno podjetje neposredno sodelovalo le pri enem ali več sestavnih delih kršitve. Poleg tega dejstvo, da so različna podjetja imela različne vloge pri zasledovanju skupnega cilja, ne izključuje narave protikonkurenčnega namena in s tem kršitve, če je vsako podjetje na svoji ravni prispevalo k zasledovanju skupnega cilja.

Pojem enotnega cilja ne more biti določen s splošnim sklicevanjem na izkrivljanje konkurence na trgu, ki ga zadeva kršitev, ker vplivanje na konkurenco kot cilj ali učinek pomeni sestavni del vsakega ravnanja, za katero se uporablja člen 81(1) ES. Taka opredelitev pojma enotnega cilja bi lahko pojmu enotne in trajajoče kršitve odvzela del njegovega smisla, ker bi moralo biti posledično več ravnanj, ki se nanašajo na gospodarski sektor in so prepovedana s členom 81(1) ES, sistematično opredeljenih kot sestavni deli enotne kršitve. Za opredelitev različnih ravnanj kot enotna in trajajoča kršitev je treba preveriti, ali se medsebojno dopolnjujejo, tako da je vsako od njih namenjeno soočanju z eno ali več posledicami običajne konkurence in z medsebojnim vplivanjem prispevajo k izvršitvi celote protikonkurenčnih posledic, ki so jih želeli njihovi storilci v okviru celostnega načrta, namenjenega doseganju enotnega cilja, pri čemer so protikonkurenčna ravnanja „tesno povezana“. V zvezi s tem je treba upoštevati vsako okoliščino, na podlagi katere je mogoče ugotoviti ali omajati navedeno zvezo, kot je obdobje uporabe, vsebina (vključno z uporabljenimi metodami) in ustrezno tudi cilj različnih zadevnih ravnanj.

Svetovni sporazum o razdelitvi svetovnih trgov z umikom severnoameriških proizvajalcev iz evropskega trga v zameno za umik evropskih proizvajalcev iz severnoameriškega trga na eni strani, in omejevalni sporazum, pri katerem so sodelovali evropski proizvajalci po dokončnem prenehanju svetovnega omejevalnega sporazuma in ki se nanaša na razdelitev trga in kupcev ter določanje cen v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru, na drugi strani, je treba obravnavati kot dve različni kršitvi člena 81(1) ES in ne kot enotno in trajajočo kršitev, ker nista potekali hkrati, ker sta zasledovali različne cilje ter sta se izvrševali na različne načine, poleg tega pa ni bilo dokazov o nameri evropskih proizvajalcev, da pristopijo k svetovnim sporazumom za poznejšo izvršitev razdelitve trga v Evropskem gospodarskem prostoru.

(Glej točke od 157 do 161, od 179 do 181, od 199 do 201 in 209.)

9.      Pristojnost za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ki jo ima sodišče Skupnosti v skladu s členom 31 Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, temu omogoča, da poleg preprostega nadzora zakonitosti sankcije nadomesti presojo Komisije s svojo presojo in posledično prekliče, zniža ali zviša naloženo globo ali periodično denarno kazen, kadar presoja o njunem znesku. V tem okviru Smernice Komisije o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, ne prejudicirajo presoje sodišča Skupnosti o globi, kadar to odloča na podlagi navedene pristojnosti.

(Glej točko 213.)

10.    Načelo prepovedi retroaktivnosti ne nasprotuje uporabi Smernic, na podlagi katerih so lahko hipotetično zvišane globe, naložene za kršitve, storjene pred njihovim sprejetjem, pod pogojem, da je bilo mogoče politiko, ki jo izvajajo, v času storitve zadevnih kršitev ustrezno predvideti. Zato pravica Komisije, tudi pogojna, da v škodo zainteresiranih strank retroaktivno uporabi pravila ravnanja z zunanjimi učinki, kot so Smernice, izključuje vsakršno obveznost te institucije, da uporabi „lex mitior“.

(Glej točki 233 in 234.)