SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 20. maja 2014

Zadeva T‑200/13 P

Patrizia De Luca

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Razvrstitev v naziv – Imenovanje na delovno mesto višje funkcionalne skupine na podlagi javnega natečaja – Zavrnitev tožbe na prvi stopnji po vrnitvi zadeve s strani Splošnega sodišča – Začetek veljavnosti novih kadrovskih predpisov – Prehodne določbe – Člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 30. januarja 2013 v zadevi De Luca proti Komisiji (F‑20/06 RENV) za razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Tožba se zavrne. P. De Luca in Evropska komisija nosita vsaka svoje stroške v dveh postopkih pred Splošnim sodiščem in v dveh postopkih pred Sodiščem za uslužbence. Svet Evropske unije nosi svoje stroške v dveh postopkih pred Splošnim sodiščem in v dveh postopkih pred Sodiščem za uslužbence.

Povzetek

Uradniki – Kariera – Sprememba kategorije ali službe po sodelovanju na javnem natečaju – Prerazporeditev v naziv – Pravila, ki se uporabljajo – Kandidati, ki so uspešno opravili javni natečaj, vpisani na seznam primernih kandidatov pred 30. aprilom 2006 – Uporaba člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Pogoji

Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 12(3))

Člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki ureja razvrstitev uradnikov, zaposlenih med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, na eni strani, ter določbe iz Kadrovskih predpisov in splošna načela, ki urejajo običajni potek kariere zaposlenih uradnikov Unije, na drugi strani, sta dve vrsti pravil, katerih uporaba se vzajemno izključuje.

Tako v primeru uporabe člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom Sodišču za uslužbence ni treba šteti, da je zadevna oseba napredovala, to pomeni upoštevati, da je bila navedena oseba že zaposleni uradnik. Če bi se v teh okoliščinah zadevna oseba štela za novo zaposleno, je Sodišče za uslužbence lahko upravičeno menilo, da jo je bilo treba v skladu s členom 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in z nazivi, določenimi v razpredelnici iz navedenega člena, dejansko brez množitelja razvrstiti v ustrezen naziv.

Poleg tega z razvrstitvijo zadevne osebe v ustrezen naziv brez množitelja ne more biti kršeno načelo upravičenosti do kariere, ker je bilo mogoče pravila o zaposlovanju z odstopanjem uporabiti samo, če bi imela zadevna oseba interes ali korist glede na uporabo pravil iz Kadrovskih predpisov.

Uporaba pravil o zaposlovanju je pogojena z obstojem interesa ali koristi za uradnika. Uporabe člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom torej ob upoštevanju navedenega interesa ali koristi ni mogoče šteti za nesorazmerno. Sodišče za uslužbence lahko na podlagi ugotovitve, da tak interes ali korist obstajata, sklene, da ni bilo kršeno načelo sorazmernosti.

Na drugem mestu, Sodišče za uslužbence mora presoditi obstoj določenega interesa ali koristi glede razvoja uradnikove kariere in/ali osebnega prejemka kot nadomestila za dejstvo, da je bil razvrščen v nižji naziv, kot ga je že imel. Ta interes ali korist morata biti nujno ustrezna in zadostna za utemeljitev uporabe člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Nikakor pa ni treba, da sta ta interes ali korist, ki izhajata iz uporabe člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, očitna, da bi bila skladna z besedilom razveljavitvene sodbe.

Na tretjem mestu, sodišče, ki odloča o dejanskem stanju, mora presoditi, kaj je lahko pomenilo določen interes ali korist.

(Glej točke od 37 do 39, 47, 50 in 51.)