Zadeva T-303/04 R II

European Dynamics SA

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javna naročila storitev – Postopek z javnim razpisom Skupnosti – Začasna odredba – Predlog za odložitev izvršitve – Nujnost – Novi predlog – Nova dejstva – Neobstoj“

Povzetek sklepa

1.      Izdaja začasne odredbe – Odložitev izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – „Fumus boni juris“ – Kumulativnost – Začasna narava ukrepa – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Diskrecija sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe

(členi 225(1) ES, 242 ES in 243 ES; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 104(2))

2.      Izdaja začasne odredbe – Odložitev izvršitve – Začasni ukrepi – Sprememba ali razveljavitev – Pogoj – Sprememba okoliščin – Sprememba ali razveljavitev ob zavrnitvi predloga – Izključitev

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 108)

3.      Izdaja začasne odredbe – Odložitev izvršitve – Zavrnitev predloga – Možnost vložitve drugega predloga – Pogoj – Nova dejstva – Pojem

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 109)

1.      Predlogi za izdajo začasne odredbe morajo obsegati predmet postopka, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost izdaje začasne odredbe, ter dejanske in pravne navedbe, ki na prvi pogled (fumus boni juris) izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe. Ti pogoji so kumulativni, tako da je treba omenjene predloge zavrniti, kadar eden izmed njih ni izpolnjen. Poleg tega morajo biti predlagane odredbe začasne, tako da ne prejudicirajo rešitve pravnih in dejanskih vprašanj spora ter vnaprej ne izničujejo posledic odločbe, ki bo kasneje sprejeta v postopku v glavni stvari.

V okviru celotne presoje sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, glede na okoliščine pretehta zadevne interese. Razpolaga s široko diskrecijsko pravico in glede na posebnosti primera prosto določa način, po katerem je treba te različne pogoje preveriti, in vrstni red tega preizkusa, glede na to, da mu nobeno pravilo prava Skupnosti ne predpisuje vnaprej določenega sistema analize za presojo potrebe po sprejetju začasne odločitve.

(Glej točke od 29 do 31.)

2.      Člen 108 Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki določa, da se na zahtevo ene od strank sklep o začasni odredbi zaradi spremenjenih okoliščin kadar koli spremeni ali razveljavi, se uporablja, če so bile s sklepom naložene začasne odredbe. Ni pa ga mogoče uporabiti, če je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, ker te primere ureja člen 109 tega poslovnika.

(Glej točko 54.)

3.      V skladu s členom 109 Poslovnika Sodišča prve stopnje zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe ne preprečuje predlagatelju vložitve novega predloga, ki temelji na novih dejstvih. Tožeča stranka mora utemeljiti, da so izpolnjeni pogoji za vložitev dodatnega predloga iz člena 109 Poslovnika. Kot „nova dejstva“ v smislu te določbe je treba razumeti dejstva, ki nastanejo po razglasitvi sklepa, s katerim je bil zavrnjen prvi predlog, ali na katera se tožeča stranka ni mogla sklicevati v prvem predlogu, in ki so upoštevna za presojo zadevnega primera.

(Glej točke 55, 57 in 60.)