SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 15. julija 2015(*)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določitev cen, razdelitev trga in izmenjava občutljivih poslovnih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Enotna, kompleksna in trajajoča kršitev – Sorazmernost – Načelo individualizacije kazni in sankcij – Neomejena pristojnost“

V zadevi T‑422/10,

Trafilerie Meridionali SpA, nekdanja Emme Holding SpA, s sedežem v Pescari (Italija), ki jo zastopata G. Visconti, E. Vassallo di Castiglione, M. Siragusa, M. Beretta in P. Ferrari, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki sta jo sprva zastopala B. Gencarelli in V. Bottka, nato V. Bottka in R. Striani ter nazadnje V. Bottka in G. Conte, agenti, skupaj s P. Manzinijem, odvetnikom,

tožena stranka,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti in spremembo Sklepa Komisije C(2010) 4387 final z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje), ki je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2010) 6676 final z dne 30. septembra 2010 in s Sklepom Komisije C(2011) 2269 final z dne 4. aprila 2011,

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi S. Frimodt Nielsen (poročevalec), predsednik, F. Dehousse in A. M. Collins, sodnika,

sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. julija 2014

izreka naslednjo

Sodbo(1)

[…]

 Postopek in predlogi strank

42      Družba Trame je to tožbo vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. septembra 2010.

43      Družba Trame je z ločenim aktom, ki ga je vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 6. oktobra 2010, vložila predlog za odlog izvršitve Sklepa.

44      Splošno sodišče (prvi senat) je s sklepom z dne 29. oktobra 2010 tožečo stranko obvestilo o možnosti, da prilagodi tožbene razloge in predloge zaradi upoštevanja sprememb, nastalih s prvim sklepom o spremembah.

45      Družba Trame je v repliki, vloženi 19. aprila 2011, predložila stališča o prvem sklepu o spremembah.

46      Splošno sodišče je s sklepom z dne 6. junija 2011 Komisijo pozvalo, naj mu predloži dokumente.

47      Komisija je 22. junija 2011 družbi Trame posredovala drugi sklep o spremembah.

48      Predsednik Splošnega sodišča je 12. julija 2011 zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe zaradi neobstoja nujnosti (sklep z dne 12. julija 2011 Emme/Komisija, T‑422/10 R, EU:T:2011:349).

49      Družba Trame je 1. avgusta 2011 predložila stališča o drugem sklepu o spremembah.

50      Komisija je 20. oktobra 2011 vložila izvirnik svojih duplik v jeziku postopka in pripombe na stališča, ki jih je v zvezi z drugim sklepom o spremembi predložila družba Trame, s čimer se je končal pisni postopek.

51      Ker je bila sestava Splošnega sodišča od 23. septembra 2013 spremenjena, je bil sodnik poročevalec razporejen v šesti senat, ki mu je bila zato dodeljena ta zadeva.

52      Predhodno poročilo iz člena 52(2) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 je bilo šestemu senatu predstavljeno 8. novembra 2013.

53      Splošno sodišče je 17. decembra 2013 v okviru ukrepov procesnega vodstva, sprejetih na podlagi člena 64 njegovega poslovnika z dne 2. maja 1991, stranki pozvalo, naj odgovorita na več vprašanj, Komisijo pa, naj predloži dokumente.

54      Družba Trame in Komisija sta 28. februarja 2014 odgovorili na te pozive. Družba Trame je v odgovoru navedla, da je 18. novembra 2013 Komisiji predložila nov predlog, v katerem jo je pozvala, naj se upošteva njena nezmožnost plačila zaradi ekonomskega in finančnega stanja družbe na ta datum.

55      Splošno sodišče je 16. maja 2014 Komisijo v okviru pripravljalnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 65 Poslovnika z dne 2. maja 1991, pozvalo, naj predloži dokumente, ki jih ni želela predložiti v odgovor na ukrepe procesnega vodstva, sprejete 17. decembra 2013.

56      Komisija je 28. maja 2014 predložila zahtevane dokumente, do katerih je družba Trame imela dostop pred obravnavo.

57      Stranke so na obravnavi 2. julija 2014 podale ustne navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.

58      Družba Trame Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem ji je z njim naložena globa, ali zmanjša znesek globe, ki ji je bila naložena;

–        na podlagi člena 68 Poslovnika z dne 2. maja 1991 odredi vabilo predstavniku družbe Tréfileurope Italia iz časa kartela in njegovo zaslišanje zaradi potrditve nekaterih dejstev, navedenih v točki 98 tožbe;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

59      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        zavrne vse predloge tožeče stranke;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

60      Družba Trame v podporo tožbi navaja pet tožbenih razlogov v zvezi s svojim sodelovanjem v kartelu in vplivom, ki ga ima lahko to na določitev zneska globe: prvi se nanaša na enotno kršitev, drugi na izključitev trižičnih pramenov iz omejevalnega sporazuma, v katerem je sodelovala, tretji na obdobje njenega sodelovanja pri kršitvi, četrti na njeno obrobno vlogo in neobstoj učinkov omejevalnega sporazuma na trg, peti pa na namernost kršitve. Družba Trame je po sprejetju drugega sklepa o spremembah tožbene razloge prilagodila tako, da se je sklicevala še na kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja pri določanju zneska globe zaradi obravnavanja, ki sta ga bili deležni družbi ArcelorMittal in Ori Martin, v primerjavi z obravnavanjem, ki ga je bila deležna sama. Družba Trame se v šestem tožbenem razlogu sklicuje še na plačilno nezmožnost, zaradi katere naj ne bi mogla plačati globe.

 A – Uvodne ugotovitve

 1. Vsebina izpodbijanega sklepa

61      Iz člena 1 izpodbijanega sklepa je razvidno, da je družba Trame kršila člen 101 PDEU, od 1. januarja 1994 pa tudi člen 53 Sporazuma EGP, ker je v obdobjih, navedenih v izpodbijanem sklepu, sodelovala pri „sklopu sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju jekla za prednapenjanje na notranjem trgu, od 1. januarja 1994 pa v EGP“ (v nadaljevanju: omejevalni sporazum ali kartel oziroma enotna kršitev, pri čemer je bila ta kršitev tudi kompleksna in trajajoča, če uporabimo običajno terminologijo).

 (a) Deli omejevalnega sporazuma in opis značilnosti enotne kršitve

62      V točki 122 obrazložitve izpodbijanega sklepa je omejevalni sporazum opisan kot „panevropski sporazum, ki je sestavljen iz t. i. faze Zürich in t. i. evropske faze in/ali iz nacionalnih/regionalnih sporazumov glede na primer “. V točkah od 123 do 135 obrazložitve izpodbijanega sklepa so na kratko opisani ti različni sporazumi in usklajena ravnanja, ki so v nadaljevanju podrobno predstavljeni in presojani glede na člen 101(1) PDEU in člen 53 Sporazuma EGP. Za shematsko ponazoritev je omejevalni sporazum sestavljen iz teh sporazumov:

–        klub Zürich je bil prva faza panevropskega sporazuma. Ta sporazum je trajal od 1. januarja 1984 do 9. januarja 1996 in se je nanašal na določitev kvot po državah (Nemčija, Avstrija, Beneluks, Francija, Italija, in Španija), razdelitev kupcev, cene in izmenjavo poslovno občutljivih informacij. Udeleženci tega sporazuma so bile družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK in Redaelli, ki je zastopala več italijanskih podjetij vsaj od leta 1993 do leta 1995, tem družbam sta se nato pridružili družbi Emesa leta 1992 in Tycsa leta 1993;

–        klub Italia, nacionalni sporazum, ki je trajal od 5. decembra 1995 do 19. septembra 2002. Ta sporazum se je nanašal na določitev kvot za Italijo in za izvoz iz te države v Evropo. Udeleženci tega sporazuma so bila italijanska podjetja Redaelli, ITC, CB in Itas, ki so se jim nato pridružile družbe Tréfileurope in Tréfileurope Italia (3. aprila 1995), SLM (10. februarja 1997), Trame (4. marca 1997), Tycsa (17. decembra 1996), DWK (24. februarja 1997) in Austria Draht (15. aprila 1997);

–        sporazum za jug je regionalni sporazum, o katerem so se leta 1996 dogovorila in ga sklenila italijanska podjetja Redaelli, ITC, CB in Itas z družbama Tycsa in Tréfileurope za določitev stopnje prodora vsakega od udeležencev v južne države (Španija, Italija, Francija, Belgija in Luksemburg) in za sprejetje zaveze, da se bodo dogovorile o kvotah z drugimi proizvajalci iz severne Evrope;

–        klub Evropa, to je druga faza panevropskega sporazuma. Ta sporazum so maja 1997 sklenile družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK, Tycsa in Emesa (imenovane „stalne udeleženke“ ali „šest proizvajalcev“), prenehal pa je septembra 2002. Sporazum je zadeval premostitev krize kluba Zürich, razdelitev novih kvot (izračunanih za obdobje od zadnjega četrtletja 1995 do prvega četrtletja 1997), razdelitev kupcev in določitev cen. Šest proizvajalcev se je dogovorilo o pravilih usklajevanja, vključno z imenovanjem koordinatorjev, odgovornih za izvajanje sporazumov v več državah in usklajevanje z drugimi zainteresiranimi podjetji, dejavnimi v zadevnih državah ali ki so imela iste kupce. Njihovi predstavniki so se redno srečevali na več ravneh, da bi spremljali izvajanje sporazumov. Izmenjevali so si občutljive poslovne informacije. V primeru odstopanja od dogovorjenega ravnanja je bil uporabljen sistem kompenzacije;

–        usklajevanje, ki se nanaša na kupca družbo Addtek. V okviru tega panevropskega sporazuma je šest proizvajalcev, ki so se jim občasno pridružili italijanski proizvajalci in družba Fundia, vzdrževalo tudi dvostranske (ali večstranske) stike ter sodelovalo pri določanju cen in dodelitvi kupcev na ad hoc podlagi, če so imeli za to interes. Na primer, družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, Tycsa, Emesa, CB in Fundia so uskladile vse cene in obseg prodaje za kupca družbo Addtek. Ti načrti so se v glavnem nanašali na Finsko, Švedsko in Norveško, pa tudi Nizozemsko, Nemčijo, baltske države ter srednjo in vzhodno Evropo. Usklajevanje v zvezi z družbo Addtek se je začelo v klubu Zürich v okviru panevropskega sporazuma in se nadaljevalo vsaj do konca leta 2001;

–        razprave med klubom Evropa in klubom Italia. V obdobju od najmanj septembra 2000 do septembra 2002 se je šest proizvajalcev, družbe ITC, CB, Redaelli, Itas in SLM redno sestajalo, da bi italijanska podjetja vključili v klub Evropa kot stalne člane. Italijanska podjetja so hotela povečati italijansko kvoto v Evropi, medtem ko je klub Evropa ohranjal status quo. Za to so se odvijali sestanki v klubu Italia, da bi se določil enotni položaj, sestanki v klubu Evropa, da bi se preučil ta položaj in določil lasten položaj, in sestanki med udeleženci kluba Evropa in italijanskimi predstavniki za dosego sporazuma o razdelitvi italijanske kvote na posameznem trgu. Vpletena podjetja so si izmenjevala poslovno občutljive informacije. Za potrebe razdelitve evropske kvote za vključitev italijanskih proizvajalcev so se ta podjetja dogovorila, da bodo uporabila novo referenčno obdobje (30. junij 2000 – 30. junij 2001). Ta podjetja so se dogovorila tudi o obsegu celotnega izvoza italijanskih proizvajalcev v Evropo, ki si ga bodo razdelila po državah. Hkrati so razpravljala o cenah, pri čemer so udeleženci kluba Evropa na evropski ravni želeli uvesti mehanizem določanja cen, ki so ga uporabljali italijanski proizvajalci v klubu Italia;

–        klub España. Hkrati s panevropskim sporazumom in klubom Italia se je pet španskih podjetij (Trefilerías Quijano, Tycsa, Emesa, Galycas in Proderac, pri čemer zadnjenavedeno od maja 1994) in portugalski podjetji (Socitrel od aprila 1994 in Fapricela od decembra 1998) za Španijo in Portugalsko in za obdobje od vsaj decembra 1992 do septembra 2002 dogovorilo, da bodo ohranila svoj stabilen tržni delež, določila kvote, razdelila kupce, vključno z javnimi naročili, ter določila cene in plačilne pogoje. Poleg tega so si izmenjala občutljive poslovne informacije.

63      Komisija meni, da imajo vsi sporazumi, opisani v točki 62 zgoraj, značilnosti enotne kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (točki 135 in 609 obrazložitve ter oddelek 12.2.2 izpodbijanega sklepa).

64      Natančneje, Komisija je presodila, da so bili zgoraj navedeni sporazumi del celovitega načrta o določitvi usmeritev delovanja udeležencev sporazuma na vseh geografskih območjih, in da „so ta podjetja omejila svoje posamično poslovno ravnanje za dosego enotnega protikonkurenčnega cilja in enotnega protikonkurenčnega poslovnega cilja, in sicer izkriviti oziroma odpraviti običajne konkurenčne pogoje na trgu JPN v EGP ter ustvariti splošno ravnovesje, zlasti z določitvijo cen in kvot, razdelitvijo kupcev in izmenjavo občutljivih poslovnih informacij“ (točka 610 obrazložitve in oddelek 9.3 izpodbijanega sklepa).

65      Komisija je v zvezi s tem navedla:

„Načrt, ki so ga sprejele družbe DWK, WDI, Tréfileurope, Tycsa, Emesa, Fundia, Austria Draht, Redaelli, CB, ITC, Itas, SLM, Trame, Proderac, Fapricela, Socitrel, Galycas in Trefilerías Quijano (ne vse hkrati), je bil razvit in izvajan v obdobju najmanj 18 let prek tajnih dogovorov, posameznih sporazumov in/ali usklajenih ravnanj. Njegov enotni in skupni cilj je bil omejevanje konkurence med udeleženci z uporabo podobnih mehanizmov za dosego navedenega cilja (glej oddelek 9.3.1). Tudi kadar so bile pri izvajanju kakega sporazuma težave, so se drugi izvajali običajno.“ (točka 612 obrazložitve izpodbijanega sklepa)

66      Trditve Komisije vsebujejo naslednje poudarke:

–        „Fazi kluba Zürich in kluba Evropa panevropskega sporazuma sta del enotne kršitve, ki ni bila prekinjena zaradi obdobja krize med 9. januarjem 1996 in 12. majem 1997 […] Poleg tega so si udeleženci kluba Evropa po zgledu kluba Zürich še naprej določali kvote, si razdeljevali stranke in določali cene. Njihove razprave in sporazum so se nanašali na isto ozemlje, kot ga je zadeval klub Zürich, ki pa je bilo razširjeno na več drugih držav […]“ (točka 613 obrazložitve).

–        „Organizacija samega omejevalnega sporazuma (zlasti sistem usklajevanja […]) in njegova praktična uporaba […] kažeta na to, da panevropski, iberski in italijanski sporazum sestavljajo enotno kršitev. Bistvene odločitve, na primer določanje evropskih kvot za referenčno območje, ki se je sčasoma spreminjalo, […] izračunane glede na obseg prodaje v posodobljenem referenčnem obdobju […], so se sprejemale na ravni vodstvenih organov na večstranskih sestankih šestih proizvajalcev iz kluba Evropa […] Vodstveni organi so obravnavali tudi dodeljevanje nekaterih (referenčnih) strank (na primer družb Betonson in Addtek, […]) ali določanje najnižjih cen za nekatere države in nekatere referenčne stranke. Nekateri stalni člani panevropskega sporazuma so bili na ravni prodajalcev zadolženi za to, da najprej preverijo uporabo sporazumov, sklenjenih na evropski ravni v eni ali več državah, zlasti kar zadeva usklajevanje o cenah in strankah (vključno z Italijo, Španijo in Portugalsko, ki so del referenčnega območja, ter državami izvora članov, ki so sodelovali v klubu Italia in klubu España), ter nato navežejo stike z drugimi zainteresiranimi proizvajalci, ki so delovali na zadevnih geografskih območjih (vključno s tistimi iz sporazumov kluba Italia in kluba España ter na primer družbo Fundia za usklajevanje v zvezi s stranko Addtek)“ (točka 614 obrazložitve).

–        „Konkretno delovanje omejevalnega sporazuma kaže še na to, da so bili panevropski in nacionalni sporazumi del enotne kršitve: iberski in italijanski sporazum sta bila že od samega začetka tesno povezana s panevropskim sporazumom. Sistem kvot kluba Italia je bil uporabljen kot model za izoblikovanje sistema kvot kluba Zürich, v fazi kluba Zürich in med krizo pa so se udeleženci kluba Zürich in kluba Italia pogajali in dogovorili o sporazumih o kvotah, cenah in razdelitvi strank tako za Italijo kot za druge evropske trge referenčnega območja. Čeprav italijanski proizvajalci niso bili več stalni člani kluba Evropa, je usklajevanje med obema kluboma zagotavljala družba Tréfileurope, koordinatorka za Italijo, ki je sodelovala pri praktično vseh razpravah v klubu Italia ter je torej lahko vplivala tudi na pogajanja in razprave v enem od klubov, tako da je vsem udeležencem omogočila upoštevanje načrtov in sporazumov, sklenjenih v drugem klubu. Enako velja za družbe DWK, Tycsa in pozneje Nedri, panevropske proizvajalce, ki so se prav tako redno udeleževali sestankov kluba Italia in dvostranskih srečanj z italijanskimi proizvajalci. Prav tako so se proizvajalci iz kluba Zürich/Evropa in kluba España tako v klubih kot dvostransko pogajali o kvotah, cenah in razdelitvi strank ter sklenili sporazum v zvezi s tem. Znova sta lahko družbi Tycsa (koordinatorka za Španijo in Portugalsko) in Emesa, ki sta sodelovali v obeh klubih, vplivali na pogajanja v enem od klubov, tako da sta upoštevali prizadevanja drugega kluba in sporazume, sklenjene v njem. Razprave, ki so potekale v teh treh klubih, so se pogosto nanašale na pogajanja, sporazume ali odločitve, sprejete v preostalih klubih. Poleg tega so se že po 11. septembru 2000 pogajanja med glavnimi proizvajalci JPN okrepila tudi zaradi želje po razširitvi sistema kvot, ki se je uporabljal v klubu Evropa, na vse velike proizvajalce JPN […]“ (točka 615 obrazložitve)

–        Zato Komisija meni, da so ukrepi, dogovorjeni in sprejeti na nacionalnih in regionalnih ravneh (iberski in italijanski ravni ali na ravni juga), povezan sklop ukrepov, usklajenih s sporazumi na panevropski ravni. Iz navedb iz poglavja IV, v katerem je opisano dejansko stanje, je jasno razvidno, da so bili vsi udeleženci protikonkurenčnih sporazumov v različnem obsegu (torej glede na to, ali so sodelovali pri enem ali več sporazumih) udeleženi pri skupnem protikonkurenčnem načrtu (točka 616 obrazložitve), h kateremu so prispevali.

67      Natančneje, kar zadeva trajajočo naravo udeležbe pri kršitvi, je Komisija izpostavila naslednja vidika:

–        prvič, „[v]si naslovniki [izpodbijanega sklepa] so sodelovali v kartelu, ki je obstajal več kot 18 let, več od njih pa jih je hkrati sodelovalo na različnih ravneh tega kartela. To, da podjetje ni neposredno sodelovalo pri vseh sestavnih delih kartela kot celote, še ne pomeni, da mu ni mogoče pripisati odgovornosti za kršitev člena 101 PDEU ali člena 53 Sporazuma EGP. V obravnavani zadevi zaradi dejstva, da nekatera podjetja niso sodelovala na vseh panevropskih ali nacionalnih sestankih, nikakor ni mogoče zanikati trditve, da so sodelovala v kartelu, saj so bila vsa v položaju, v katerem so bila o njem obveščena ter so lahko pri določanju svojega poslovnega ravnanja na trgu upoštevala in izkoristila informacije, izmenjane s konkurenti. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je večina udeležencev pristopila k splošni ureditvi, ki so jo ti udeleženci več let tudi izvajali, tako da so uporabljali iste mehanizme in si prizadevali za uresničitev istega skupnega cilja, to je omejiti konkurenco. Tako […] so vsi naslovniki vedeli, da sodelujejo v splošni ureditvi, ki se uporablja na več ravneh, čeprav je bilo mogoče za nekatere od njih seznanjenost s tem dejstvom dokazati šele v sorazmerno pozni fazi kršitve“ (točka 622 obrazložitve izpodbijanega sklepa);

–        drugič, „kljub vsemu se intenzivnost sodelovanja posameznih podjetij v kartelu razlikuje glede na individualno trajanje njihovega sodelovanja v kartelu […], njihovo geografsko navzočnost (območje proizvodnje in prodaje) in velikost vsakega od njih (veliki in majhni akterji). Vsi ti elementi so preučeni v poglavju VIII [izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na elemente, upoštevane pri določanju zneska globe]“ (točka 623 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

 (b) Elementi, upoštevani v zvezi z družbo Trame

68      Udeležba družbe Trame pri omejevalnem sporazumu iz člena 1 izpodbijanega sklepa (glej točko 61 zgoraj) je bila ugotovljena za obdobje od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002.

69      Glavni elementi, ki so omogočili dokazati to udeležbo, so opisani spodaj.

 Klub Italia (od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002)

70      Komisija je ugotovila, da je družba Trame v klubu Italia sodelovala od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002 (točki 124 ter 385 in naslednje obrazložitve izpodbijanega sklepa ter točke od 467 do 473 obrazložitve v oddelku 9.2.1.8, naslovljenem „Posamična udeležba v klubu Italia).

71      Iz izpodbijanega sklepa je razvidno zlasti:

–        sodelovanje družbe Trame v kartelu potrjujejo številni dokumenti, odkriti med pregledi, in izjave, ki so jih dali vsaj trije udeleženci v kartelu (družbe SLM, Redaelli in Tréfileurope) (točka 467 obrazložitve izpodbijanega sklepa);

–        čeprav družba Trame na samem začetku ni bila udeležena pri delitvi italijanskega trga, so se udeleženci sestanka 18. decembra 1995 (družbe Redaelli, Itas, CB in ITC) odločili, da tudi to družbo obvestijo o sklepih v zvezi z novimi cenami, ki naj bi se uporabljale v letu 1996. Prav tako je bila na sestanku 17. decembra 1996 razdeljena preglednica, na kateri sta bila navedena dodelitev ton po posameznih kupcih in določitev glavnih dobaviteljev za nekatere kupce na italijanskem trgu v letu 1997. Čeprav so stolpci v zvezi z družbo Trame ostali prazni, je upoštevanje te družbe v preglednici pokazatelj, da so morali potekati pogovori med udeleženci oziroma da so bili vsaj načrtovani (točka 467 obrazložitve izpodbijanega sklepa);

–        prvi indic neposrednega stika kluba Italia z družbo Trame je dokument v zvezi s sestankom 4. marca 1997. Ta dokument vsebuje rokopisne zapiske s sestanka, iz katerih je razvidno, da je „družba Trame člane kluba Italia obvestila o tem, da želi biti udeležena pri italijanskem sporazumu“ („družba Trame želi sodelovati – prišla bo naslednjič“) (točka 467 obrazložitve izpodbijanega sklepa);

–        družba Trame se je udeležila sestanka kluba Italia 10. marca 1997 (točka 467 obrazložitve);

–        družba Trame je med upravnim postopkom priznala, da se je najprej udeležila šestih sestankov kluba Italia, in sicer sestankov 5. oktobra 1998, 9. novembra 1998, 18. januarja 1999, 8. februarja 1999, 22. februarja 1999 in 15. marca 1999 (vendar je v opombi pojasnjeno, da družba Trame zanika, da je sklenila kartelni sporazum, in trdi, da se je sestankov udeležila zgolj zaradi pridobitve informacij), nato sestankov med 28. februarjem 2000 in 19. junijem 2000 (v opombi je pojasnjeno, da družba Trame predvsem priznava, da se je udeležila sestankov 28. februarja 2000, 6. marca 2000, 13. marca 2000, 21. marca 2000, 15. maja 2000, 12. junija 2000 in 19. junija 2000) ter, nazadnje, sestankov med 10. aprilom 2001 in 16. septembrom 2002 (točka 468 obrazložitve izpodbijanega sklepa);

–        sodelovanje družbe Trame v klubu Italia ni bilo med 4. marcem 1997 in 19. septembrom 2002 nikoli prekinjeno. Kar zadeva sestanke kluba Italia, ki so potekali med 15. marcem 1999 in 28. februarjem 2000, so bili preostali udeleženci v kartelu kljub temu, da se jih družba Trame ni udeležila, še naprej seznanjeni s podatki v zvezi s to družbo in so še naprej razpravljali o njenem primeru. Njena odsotnost je bila posebej zabeležena na sestankih 12. julija 1999 in 17. januarja 2000, kar napeljuje na to, da se je njena udeležba pričakovala, nič pa ne dokazuje, da bi se družba Trame kadar koli distancirala od kartela. Kar zadeva sestanke, ki so potekali po juniju 2000, je družba Trame še naprej sodelovala v kartelu, in sicer ne le na sestankih 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002, za katera priznava, da se ju je udeležila, temveč tudi na sestankih 9. oktobra 2000 in 30. julija 2002, saj se je o njenem primeru še naprej razpravljalo do konca kršitve (točki 469 in 470 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

72      Če povzamemo, Komisija je ugotovila, da se je družba Trame neposredno udeležila 18 sestankov kluba Italia, da je bila na štirih sestankih tega kluba izrecno zabeležena njena neudeležba, kar pomeni, da se je njena udeležba pričakovala, in da se je v klubu neprenehoma razpravljalo o njenem primeru (opomba k točki 468 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

 Klub Evropa in panevropski sistem (od 15. maja 2000 do 19. septembra 2002)

73      Komisija je, da bi dokazala, da gre za enotno in trajajočo kršitev, ugotovljeno za družbo Trame, in zlasti da bi dokazala „posamično zavedanje udeležbe te družbe v širšem sistemu“ (glej naslov oddelka 12.2.2.4 izpodbijanega sklepa), navedla:

„(651)      Družba Trame ni v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah nikakor izpodbijala tega, da je bila seznanjena z drugimi sporazumi. Vsekakor ima Komisija dokaz za to, da je bila družba Trame seznanjena ali bi razumno morala biti seznanjena z različnimi ravnmi kartela. Družba Tréfileurope je na sestanku 15. maja 2000, ki se ga je družba Trame udeležila, na primer izjavila, da sta klub Evropa in klub Italia oba v krizi […] Družba Trame se je 12. junija 2000 udeležila sestanka z družbami Redaelli, ITC, Itas, Tréfileurope Italia, CB, SLM, Tycsa in DWK, na katerem je bilo rečeno, da se klub Evropa pritožuje nad družbo Tycsa, prav tako članico kluba España. Med tem sestankom so bila navedena še imena drugih članov kluba España, kot sta družbi Socitrel in Fapricela […] Poleg tega se je družba Trame 9. oktobra 2000 udeležila sestanka, na katerem so začeli udeleženci kluba Evropa in kluba Italia iskati skupno rešitev za naraščajoči izvoz italijanskih proizvajalcev v Evropo. Na tem sestanku je šest proizvajalcev (z izjemo družbe Emesa) skupaj z italijanskimi proizvajalci zlasti analiziralo evropski trg in deleže medsebojnega prepletanja […] Zato Komisija meni, da je družba Trame že vsaj od 15. maja 2000 vedela ali bi morala vedeti, da je sestavni del širšega panevropskega sistema, ki se usklajuje na več ravneh in katerega cilj je stabilizirati trg JPN, da bi se preprečilo znižanje cen. Vendar pa družba Trame v celotnem obdobju kršitve ni prodajala zunaj Italije […]“.

74      Tako je Komisija vzporedno s sodelovanjem družbe Trame v klubu Italia od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002 še menila, da je bila ta družba od 15. maja 2000 „seznanjena ali bi razumno morala biti seznanjena z različnimi ravnmi kartela“, zlasti s klubom Evropa.

 (c) Izračun zneska globe, naložene družbi Trame

75      Komisija je uvodoma opozorila, da mora na podlagi člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 pri določanju višine globe upoštevati vse upoštevne okoliščine, zlasti težo in trajanje kršitve. Ob tem je še pojasnila, da se za to sklicuje na načela, opredeljena v Smernicah iz leta 2006 (točka 920 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

76      Globa v višini 3,249 milijona EUR, ki je bila naložena družbi Trame, je bila izračunana, kot je navedeno v nadaljevanju.

77      Prvič, družba Trame je bila spoznana za odgovorno za splošni omejevalni sporazum na trgu JPN v EGP. Zato je Komisija za določitev osnovnega zneska navedla, da je v skladu s točko 13 Smernic iz leta 2006 upoštevala „vrednost prodaje blaga ali storitev podjetja, neposredno ali posredno povezane s kršitvijo, v upoštevnem geografskem območju znotraj ozemlja EGP“ v zadnjem polnem letu njene udeležbe pri kršitvi (točka 929 in naslednje obrazložitve izpodbijanega sklepa).

78      Za družbo Trame je vrednost prodaje, ki se je upoštevala, znašala 8.231.277 EUR (prvi sklep o spremembah, točka 5). Gre za vrednost prodaje JPN, ki se nanaša na geografsko območje, ki ga zadeva kršitev, in sicer za obdobje, ugotovljeno za družbo Trame: Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Španija, Avstrija, Portugalska, Danska, Švedska, Finska in Norveška (točki 931 in 932 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Vendar je bila v obravnavani zadevi upoštevana le prodaja družbe Trame v Italiji, saj ta družba v tem obdobju ni prodajala zunaj Italije (točka 651 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

79      Drugič, odstotek, ki ga je treba uporabiti za tako izračunano vrednost prodaje, je odvisen od teže kršitve kot take. V zvezi s tem je Komisija ob več upoštevnih okoliščinah zadeve upoštevala naravo kršitve, skupen tržni delež vseh zadevnih podjetij, geografsko razsežnost kršitve in izvajanje kršitve (točka 936 in naslednje obrazložitve izpodbijanega sklepa).

80      Glede narave kršitve je Komisija navedla dejstvo, da je celotni omejevalni sporazum določal razdelitev trga in kupcev ter horizontalne sporazume o določitvi cen (točka 939 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

81      Komisija je prav tako upoštevala dejstvo, da so podjetja, vpletena v kršitev, imela skupen tržni delež v višini približno 80 % (točka 946 obrazložitve izpodbijanega sklepa) in da je kršitev zajemala občuten del EGP. Kar zadeva družbe Socitrel, Proderac, Fapricela in Fundia, to je podjetja, od katerih so prva tri sodelovala le v klubu España (ki je zajemal le Španijo in Portugalsko), zadnje pa le pri usklajevanju v zvezi z družbo Addtek, in za katera je bilo seznanjenost z enotno kršitvijo mogoče dokazati le v zelo pozni fazi kršitve (17. maja 2001 za družbe Socitrel, Proderac in Fapricela ter 14. maja 2001 za družbo Fundia), je Komisija pri določanju deleža vrednosti prodaje, ki jo je treba upoštevati pri presoji stopnje teže kršitve, upoštevala bolj omejen geografski obseg. Komisija je menila, da je bil položaj drugačen za druge udeležence kluba España (družbi Emesa/Galycas, Tycsa/Trefilerías Quijano), ki sta hkrati sodelovali na več ravneh omejevalnega sporazuma, ali za kateri je bilo seznanjenost z enotno kršitvijo mogoče dokazati mnogo prej. Poleg tega je bil za udeležence kluba Italia položaj drugačen od položaja družb Socitrel, Proderac in Fapricela, saj se je geografski obseg kluba Italia v veliki meri prekrival z geografskim obsegom panevropskih sporazumov in je bil širši od geografskega obsega kluba España (Španija in Portugalska) (točka 949 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

82      Glede izvajanja sporazumov je Komisija ugotovila, da čeprav niso bili vedno povsem uresničeni, pa so se izvajali (točka 950 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

83      Komisija je ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve in zgoraj navedenih meril ugotovila, da je bil delež vrednosti prodaje, ki ga je treba upoštevati na podlagi presoje stopnje teže kršitve, 16 % za družbo Fundia, 18 % za družbe Socitrel, Fapricela in Proderac ter 19 % za vsa druga podjetja, med katerimi je tudi družba Trame (točka 953 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

84      Tretjič, trajanje kršitve je bilo glede družbe Trame določeno na pet let in šest mesecev, to je od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002 (točka 956 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

85      Četrtič, glede odstotka, ki ga je treba vključiti v osnovni znesek ne glede na trajanje udeležbe podjetja pri kršitvi, je Komisija ugotovila, da je ustrezna višina 16 % za družbo Fundia, 18 % za družbe Socitrel, Fapricela in Proderac ter 19 % za vsa ostala podjetja, med katerimi je družba Trame (točka 962 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

86      Petič, Komisija je preučila olajševalne okoliščine, ki jih je v upravnem postopku navedla družba Trame. Šlo je zlasti za trditve v zvezi z manjšo ali pasivno vlogo (točki 987 in 992 obrazložitve izpodbijanega sklepa) in neizvajanjem sporazumov, ki pomenijo kršitev, ali bistveno omejeno udeležbo pri kršitvi (točki 1023 in 1025 obrazložitve izpodbijanega sklepa), glede katerih je Komisija enako kot v zvezi z družbo Proderac priznala, da je bila vloga družbe Trame „bistveno bolj omejena kot vloga preostalih udeležencev v kartelu in da je treba tema podjetjema zato zmanjšati globo“, ter dodala, da „je bila družba Trame obrobni akter v klubu Italia, ki je ustvarjal napetosti z drugimi udeleženci“, zato je utemeljeno 5‑odstotno zmanjšanje globe.

87      Tako je Komisija osnovni znesek globe v višini 10 milijonov EUR zmanjšala na 9,5 milijona EUR. Ker je ta znesek presegal omejitev v višini 10 % skupnega prometa, ki ga je družba Trame realizirala leta 2009 (približno 32,5 milijona EUR), je bil nato zmanjšan na 3,249 milijona EUR (točke 963, 1057 in 1071 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

 2. Načela

 (a) Dokaz o obstoju in trajanju kršitve

88      Prvič, opozoriti je treba, da iz sodne prakse izhaja, da mora Komisija dokazati ne samo obstoj omejevalnega sporazuma, ampak tudi njegovo trajanje. Natančneje, v zvezi z dokazovanjem kršitve člena 101(1) PDEU mora Komisija predložiti dokaz o kršitvah, ki jih ugotovi, in zbrati ustrezne dokaze, zato da pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. V dvomu mora sodišče odločiti v korist podjetja, ki je naslovnik sklepa, s katerim je ugotovljena kršitev. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti ali spremembo sklepa, s katerim je naložena globa. V tem položaju je namreč treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti, ki je del temeljnih pravic, varovanih v pravnem redu Unije, in ki je določeno v členu 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ob upoštevanju narave zadevnih kršitev ter narave in teže sankcij za te kršitve domneva nedolžnosti velja še posebej v postopkih v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, ki se lahko končajo z naložitvijo glob ali periodičnih denarnih kazni. Tako mora Komisija predložiti natančne in verodostojne dokaze kot podlago za trdno prepričanje, da je bila zatrjevana kršitev storjena (glej sodbo z dne 17. maja 2013, Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, T‑147/09 in T‑148/09, ZOdl., EU:T:2013:259, točka 50 in navedena sodna praksa).

89      Običajno je, da so dejavnosti protikonkurenčnih sporazumov tajne, da so srečanja tajna in da je dokumentacije v zvezi s tem zelo malo. Torej, tudi če Komisija najde listine, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, kot so zapisniki sestankov, gre navadno le za nepopolna in razdrobljena dokazila, tako da je treba do nekaterih posameznih podrobnosti pogosto priti s sklepanjem. Zato je v večini primerov treba na obstoj protikonkurenčnega ravnanja ali sporazuma sklepati iz številnih dogodkov, ki sovpadajo, in indicev, ki obravnavani skupaj lahko, kadar ni drugih skladnih pojasnil, pomenijo dokaz o kršitvi pravil o konkurenci (glej zgoraj v točki 88 navedeno sodbo Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, EU:T:2013:259, točka 52 in navedena sodna praksa).

90      Poleg tega v skladu s sodno prakso velja, da mora Komisija v primeru, kadar ni dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno ugotoviti trajanje kršitve, predložiti vsaj dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so si časovno dovolj blizu, da je na podlagi njih mogoče razumno sklepati o neprekinjenem trajanju te kršitve med dvema določenima datumoma (glej zgoraj v točki 88 navedeno sodbo Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, EU:T:2013:259, točka 53 in navedena sodna praksa).

 (b) Pojem enotne kršitve v smislu kompleksne kršitve

91      Drugič, v skladu z ustaljeno sodno prakso je kršitev člena 101(1) PDEU in člena 53 Sporazuma EGP lahko ne le posledica ločenega dejanja, ampak tudi niza dejanj ali tudi trajajočega ravnanja, čeprav bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi in ločeno pomenil kršitev navedene določbe. Tako lahko Komisija, kadar se različna dejanja zaradi istega cilja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu uvrščajo v „celovit načrt“, naloži odgovornost za ta dejanja glede na sodelovanje pri kršitvi kot celoti (sodbe z dne 8. julija 1999, Komisija/Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, Recueil, EU:C:1999:356, točka 81; z dne 7. januarja 2004, Aalborg Portland in drugi/Komisija, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, EU:C:2004:6, točka 258, in z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, ZOdl., EU:C:2012:778, točka 41).

92      Podjetje, ki je pri taki enotni in kompleksni kršitvi sodelovalo s svojimi ravnanji, ki spadajo pod pojma sporazum ali usklajeno ravnanje s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 101(1) PDEU in ki naj bi pripomoglo k uresničitvi kršitve v celoti, je tako lahko odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru te kršitve v celotnem obdobju svojega sodelovanja pri navedeni kršitvi. To velja, kadar se ugotovi, da je navedeno podjetje nameravalo s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in da je bilo seznanjeno s kršitvenim ravnanjem, ki so ga predvidela ali izvajala druga podjetja, da bi dosegla iste cilje, ali da je lahko to ravnanje razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje (zgoraj v točki 91 navedene sodbe Komisija/Anic Partecipazioni, EU:C:1999:356, točke 83, 87 in 203; Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 83, in Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 42).

93      Tako je lahko podjetje neposredno sodelovalo pri vseh protikonkurenčnih ravnanjih, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, zato je v takem primeru Komisija upravičena temu podjetju naložiti odgovornost za vsa ta ravnanja in s tem za navedeno kršitev v celoti. Prav tako je lahko podjetje sodelovalo le pri delu protikonkurenčnih ravnanj, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, pri tem pa je vedelo za vsa ostala protipravna ravnanja, ki so jih drugi udeleženci omejevalnega sporazuma predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, ali pa je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje. V takem primeru je Komisija ravno tako upravičena temu podjetju naložiti odgovornost za vsa protikonkurenčna ravnanja, ki sestavljajo tako kršitev, in s tem odgovornost za to kršitev v celoti (zgoraj v točki 91 navedena sodba Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 43).

94      Če pa je podjetje neposredno sodelovalo pri enem ali več protikonkurenčnih ravnanjih, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, vendar ni dokazano, da je s svojim ravnanjem želelo prispevati k vsem skupnim ciljem, za katere so si prizadevali drugi udeleženci omejevalnega sporazuma, in da je vedelo za vsa protipravna ravnanja, ki so jih navedeni udeleženci predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, je Komisija upravičena temu podjetju naložiti odgovornost le za ravnanja, pri katerih je neposredno sodelovalo, in za ravnanja, ki so jih drugi udeleženci omejevalnega sporazuma predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ter za katera je dokazano, da je to podjetje zanje vedelo ali jih je lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje (zgoraj v točki 91 navedena sodba Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 44).

95      To vseeno ne sme voditi k razbremenitvi odgovornosti tega podjetja za ravnanja, za katera ni sporno, da je pri njih sodelovalo, ali za katera je to podjetje dejansko mogoče šteti za odgovorno. Vendar pa je sklep Komisije, v katerem je opredeljen globalni omejevalni sporazum glede enotne in trajajoče kršitve, mogoče tako razdeliti le, če je, prvič, navedeno podjetje med upravnim postopkom lahko razumelo, da se mu očita tudi vsako od ravnanj, ki sestavljajo to kršitev, in se je torej glede tega lahko branilo, in če je bil, drugič, navedeni sklep v zvezi s tem dovolj jasen (zgoraj v točki 91 navedena sodba Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točki 45 in 46).

96      Nazadnje, dejstvo, da podjetje ni bilo udeleženo pri vseh sestavnih elementih omejevalnega sporazuma ali da je imelo pri vidikih, pri katerih je bilo udeleženo, manjšo vlogo, je treba upoštevati pri presoji teže kršitve in po potrebi pri določitvi globe (zgoraj v točki 91 navedene sodbe Komisija/Anic Partecipazioni, EU:C:1999:356, točka 90; Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 86, in Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 45).

 (c) Pojem distanciranja v primeru sodelovanja na sestanku

97      Tretjič, iz ustaljene sodne prakse prav tako izhaja, da zadostuje, da Komisija dokaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi, ne da bi jim očitno nasprotovalo, da bi v zadostni meri dokazala udeležbo tega podjetja pri omejevalnem sporazumu. Če je bilo sodelovanje na takih sestankih dokazano, mora to podjetje predložiti indice, na podlagi katerih je mogoče dokazati, da je bilo njegovo sodelovanje na navedenih sestankih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da dokaže, da je svojim konkurentom navedlo, da na teh sestankih sodeluje z drugačnim namenom kot oni (glej zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 81 in navedena sodna praksa).

 (d) Načela v zvezi z upoštevanjem posebnega položaja

98      Četrtič, v sodni praksi so bila razvita nekatera načela v zvezi z individualno odgovornostjo, ki izvira iz kršitve člena 101(1) PDEU, kot je omejevalni sporazum (glej v tem smislu sodbo z dne 19. maja 2010, Chalkor/Komisija, T‑21/05, ZOdl, EU:T:2010:205, točka 90 in naslednje).

99      Potem ko je torej ugotovila obstoj omejevalnega sporazuma in opredelila njegove udeležence, mora Komisija, da bi lahko naložila globe, oceniti relativno težo sodelovanja vsakega izmed njih pri tej kršitvi. To izhaja tako iz sodne prakse kot iz smernic, ki določajo različno obravnavanje pri določitvi izhodiščnega zneska (poseben izhodiščni znesek) ter upoštevanje obteževalnih in olajševalnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče prilagoditi višino globe, zlasti glede na aktivnost ali pasivnost vloge zadevnih podjetij pri izvajanju kršitve (glej v tem smislu zgoraj v točki 91 navedeno sodbo Komisija/Anic Partecipazioni, EU:C:1999:356, točki 90 in 150, in, v zvezi s Smernicami iz leta 1998 (UL C 9, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 171, v nadaljevanju: Smernice), zgoraj v točki 98 navedeno sodbo Chalkor/Komisija, EU:T:2010:205, točka 92 in navedena sodna praksa).

100    Vsekakor podjetju ni mogoče nikoli naložiti globe, katere znesek je izračunan na podlagi sodelovanja pri tajnem usklajevanju, za katerega ni odgovorno (zgoraj v točki 98 navedena sodba Chalkor/Komisija, EU:T:2010:205, točka 93 in navedena sodna praksa).

101    Prav tako se sme podjetje sankcionirati samo za dejanja, ki se mu individualno očitajo (sodba z dne 13. decembra 2001, Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni/Komisija, T‑45/98 in T‑47/98, Recueil, EU:T:2001:288, točka 63).

102    Sankcije je treba individualizirati, tako da se morajo nanašati na ravnanja in značilnosti zadevnih podjetij (sodbi z dne 29. junija 2006, SGL Carbon/Komisija, C‑308/04 P, ZOdl, EU:C:2006:433, točka 46, in z dne 7. junija 2007, Britannia Alloys & Chemicals/Komisija, C‑76/06 P, ZOdl, EU:C:2007:326, točka 44).

103    Zlasti je bilo že razsojeno, da podjetje, katerega odgovornost je ugotovljena v zvezi z več elementi omejevalnega sporazuma, prispeva k učinkovitosti in teži tega omejevalnega sporazuma več kot kršitelj, ki je vpleten le v en element istega omejevalnega sporazuma. Zato prvo podjetje stori hujšo kršitev od drugega (zgoraj v točki 98 navedena sodba Chalkor/Komisija, EU:T:2010:205, točka 99).

104    Trditve strank, ki so bile podrobno navedene v poročilu za obravnavo, ki ga je posredovalo Splošno sodišče, je treba presoditi glede na vsebino izpodbijanega sklepa in ob upoštevanju zgoraj navedenih načel.

 B – Sodelovanje pri enotni kršitvi

 1. Trditve strank

105    Družba Trame trdi, da ji Komisija ne more očitati, da je pet let in šest mesecev sodelovala pri enotni kršitvi, ki so jo sestavljali sporazumi na evropski (klub Evropa) ter regionalni in nacionalni (klub España, sporazum za jug, klub Italia) ravni. Družba Trame je v času nastanka dejstev prodajala le v Italiji, in sicer ne zaradi domnevnega sporazuma o delitvi trga, temveč ker ni imela homologacije za prodajo proizvodov v tujini. Informacije v zvezi z drugimi državami razen Italije naj zanjo ne bi bile niti najmanj zanimive. Poleg tega naj ne bi bilo nobenega dokaza za to, da je sodelovala pri nadnacionalni razsežnosti kršitve ali da je bila v kartelu udeležena še kako drugače kot na ravni kluba Italia. Po eni strani naj družba Trame nikoli ne bi sodelovala na sestankih na evropski ravni niti naj ne bi v zvezi s tem izmenjala informacij. Po drugi strani, naj bi bilo mogoče na udeležbo pri enotni kršitvi sklepati zgolj na podlagi dejstva, da so konkurenti v klubu Italia v navzočnosti družbe Trame od časa do časa ali slučajno omenili klub Evropa. V zvezi s tem naj bi tudi sama Komisija priznala, da družba Trame pred 15. majem 2000 ni bila seznanjena z evropsko ravnjo kršitve (točka 651 obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar bi morala upoštevati vsaj pri določanju zneska globe. Na klub Evropa naj bi bilo napoteno le v dokumentu v zvezi s sestankom 15. maja 2000, vendar naj bi bilo takrat le navedeno, da je ta klub v krizi. Poleg tega naj bi Komisija navedla, da je to „verjetno“ napotilo na klub Evropa, kar naj bi kazalo na njene dvome v zvezi s tem. Dokumenti v zvezi s sestankoma 12. junija in 9. oktobra 2000 naj ne bi izrecno napotovali na klub Evropa. Družba Trame naj v obdobju kršitve, ki se ji očita, v resnici ne bi bila in naj niti nikakor ne bi mogla biti seznanjena s klubom Evropa in njegovimi mehanizmi.

106    Vzporedno družba Trame še navaja, da so bile družbe Socitrel, Proderac in Fapricela sankcionirane le za sodelovanje pri enem od sestavnih delov enotne kršitve (klub España), zlasti ker so se šele pozno seznanile z njeno panevropsko naravo. Tako je Komisija družbi Fapricela očitala, da je pri kršitvi sodelovala od decembra 1998 do septembra 2002, vendar je upoštevala le sodelovanje tega podjetja izključno v klubu España, saj naj se družba Fapricela nikoli ne bi udeleževala evropskih sestankov in naj bi se z njimi seznanila šele maja 2001. Ta položaj naj bi bil podoben položaju družbe Trame, ki ji je Komisija očitala udeležbo v klubu Italia med marcem 1997 in septembrom 2002 ter seznanjenost z evropsko ravnjo omejevalnega sporazuma od maja 2000. Ti podjetji naj torej ne bi imeli nobene vloge na evropski ravni in naj bi se s to ravnjo omejevalnega sporazuma seznanili šele po preteku več kot polovice obdobja trajanja očitane kršitve. Samovoljno različno obravnavanje teh dveh podjetij naj bi imelo negativne posledice za določitev zneska globe, naložene družbi Trame, ki naj bi bil določen previsoko ob upoštevanju položaja, ki ni položaj te družbe.

107    Komisija te trditve izpodbija. V izpodbijanem sklepu naj bi bilo dokazano, da so bili člani kluba Italia redno obveščeni o odločitvah, sprejetih v klubu Evropa, in da so tudi sami člane kluba Evropa obveščali o svojih odločitvah. Med klubom Evropa in klubom Italia je obstajalo tesno sodelovanje. Člani kluba Italia so lahko tako v fazi kluba Zürich kot v fazi kluba Evropa ob sprejemanju svojih odločitev računali na informacije, ki jim jih je posredoval njihov predstavnik na panevropski ravni (v fazi kluba Zürich družba Redaelli, v fazi kluba Evropa pa družba Tréfileurope). Dokazano naj bi bilo tudi, da je družba Trame že od 15. maja 2000 vedela ali bi morala vedeti, da je sestavni del širšega panevropskega sistema, ki se usklajuje na več ravneh. Prav tako naj bi se položaj družbe Trame razlikoval od položaja družb Socitrel, Proderac in Fapricela, ki naj bi se s tem, da sodelujejo v panevropskem sistemu, seznanile šele 15. maja 2001, to je precej pozneje, kot se je s tem seznanila družba Trame. Poleg tega bi bilo treba upoštevati dejstvo, da sta se klub Italia in klub Evropa z geografskega vidika delno prekrivala.

 2. Presoja Splošnega sodišča

108    Najprej je treba ugotoviti, da je Komisija družbi Trame neupravičeno pripisala odgovornost za sodelovanje pri enotni kršitvi v obdobju petih let in šestih mesecev, to je od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002 (glej izpodbijani sklep, člen 1, ter točki 61 in 68 zgoraj), saj je lahko šele od 15. maja 2000 dokazala, da je družba Trame „vedela ali bi morala vedeti“, da s sodelovanjem v klubu Italia sodeluje tudi v širšem panevropskem sistemu, ki se usklajuje na več ravneh (glej točko 651 obrazložitve izpodbijanega sklepa in točko 73 zgoraj).

109    Družbi Trame je torej vsekakor mogoče očitati le, prvič, da je od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002 sodelovala v klubu Italia in, drugič, da je bila – znotraj kluba Italia – od 15. maja 2000 v položaju, v katerem je mogoče šteti, da je vedela ali bi morala vedeti, da je njeno sodelovanje pri tem sestavnem delu omejevalnega sporazuma vključeno v širši sistem, h kateremu je želela prispevati z lastnim ravnanjem, kar naj bi Komisiji omogočilo sklep, da je ta družba tako sodelovala pri enotni kršitvi v smislu, kot je opredeljen s sodno prakso, navedeno v točki 91 in naslednjih zgoraj.

110    Ob upoštevanju navedenega je treba zlasti preveriti, ali je Komisija lahko ugotovila, da je družba Trame od 15. maja 2000 „vedela ali bi morala vedeti“, da je klub Italia del skupnega sistema, ki je vključeval zlasti drugo fazo panevropskega sporazuma, to je klub Evropa, ki je tedaj obstajal sočasno s klubom Italia.

 (a) Položaj družbe Trame v primerjavi s položajem preostalih akterjev kluba Italia

111    Najprej je treba opozoriti, da družba Trame ni navedena med podjetji, ki so se udeležila sestanka kluba Italia 16. decembra 1997, za katerega se šteje, da je eden od sestankov, ki najbolje odražajo tesno povezavo med italijanskimi in panevropskimi sporazumi v fazi kluba Evropa (točka 558 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Na tem sestanku je namreč družba Tréfileurope družbam Redaelli, CB, Itas in ITC podrobno predstavila pravila kluba Evropa (glej rubriko v zvezi s sestankom 16. decembra 1997 iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu).

112    Komisija lahko za teh pet proizvajalcev upravičeno meni – kot je to storila v prvem delu svojih trditev (glej točko 107 zgoraj) – da so bili člani kluba Italia obveščeni o odločitvah, ki jih je sprejel klub Evropa, in da so tudi oni člane kluba Evropa obveščali o svojih odločitvah. Iz izpodbijanega sklepa je tako razvidno, da družba Tréfileurope ni bila le članica kluba Italia, temveč tudi ena od stalnih članic kluba Evropa, družbe Redaelli, CB, Itas in ITC ter nato SLM pa so v klubu Evropa in klubu Italia sodelovale pri razpravah, ki naj bi privedle do opredelitve izvozne kvote italijanskih proizvajalcev zunaj Italije, ali pa so bile bistven predmet teh razprav. Vsebino s tem povezanih razprav lahko povzamemo tako: evropski proizvajalci so želeli italijanskim proizvajalcem ponuditi izvozno kvoto, ki bi bila zanje sprejemljiva, vendar po mnenju italijanskih proizvajalcev ta kvota ni bila zadostna, zato so potekale razprave, dokler ni bila najdena rešitev, sprejemljiva za obe strani (glej točko 278 in naslednje obrazložitve izpodbijanega sklepa v delu, naslovljenem „Opis glavnih večstranskih sestankov“, iz katerih izhaja, da je bil ob upoštevanju kvote v višini 47.000 ton, ki so jo predlagali evropski proizvajalci, in kvote v višini 60.000 ton, ki so jo predlagali italijanski proizvajalci, sprejet načelni sporazum o obsegu 50.000 ton).

113    Vendar se je treba strinjati z navedbo iz argumentacije družbe Trame (glej točko 105 zgoraj), da se položaj te družbe razlikuje od položaja družb Tréfileurope, Redaelli, CB, Itas in ITC ter nato SLM. Kot je bilo namreč navedeno v točki 651 obrazložitve izpodbijanega sklepa, „družba Trame v celotnem obdobju kršitve ni prodajala zunaj Italije“. Poleg tega je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da se je družba Trame udeležila 18 sestankov kluba Italia (opomba k točki 468 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Družba Trame je v zvezi s tem pojasnila, da gre za 18 sestankov od skupaj 234. To število je veliko manjše od števila sestankov, ki so se jih udeležili glavni akterji kluba Italia. Na splošno in ob upoštevanju sestankov, ki jih je Komisija izrecno opredelila v izpodbijanem sklepu, je treba še ugotoviti, da se družba Trame ni udeležila glavnih sestankov v zvezi z razpravami, ki so hkrati zadevale klub Italia in klub Evropa (glej poleg sestanka 16. decembra 1997 na primer rubrike v zvezi s sestankoma 12. in 23. julija 2001 iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu).

114    To, da je bila družba Trame v primerjavi z glavnimi akterji kluba Italia v posebnem položaju, je implicitno priznala tudi Komisija, saj je po njenem mnenju ta družba šele od 15. maja 2000 – ne pa od svojega pristopa h klubu Italia marca 1997 – „vedela ali bi morala vedeti“, da s sodelovanjem v klubu Italia sodeluje tudi v panevropskem sistemu. To izhaja tudi iz izjave, ki jo je družba Trame predložila v imenu enega od predstavnikov družbe Tréfileurope v klubu Italia, v kateri je med drugim navedeno, da se je „[družba Trame] udeležila zelo malo sestankov v okviru kluba Italia, najpogosteje v združenju Federacciai […] Ta družba je na sestanek pogosto prišla šele pozneje. Včasih je na svojo pobudo sestanek še pred koncem zapustila.“

115    Iz zgoraj navedenega izhaja, da Komisija, ker nima dokazov posebej v zvezi s položajem družbe Trame, ne more preprosto trditi, da dejstvo, da je dokazano, da je bilo pet glavnih akterjev kluba Italia, nato pa tudi družba SLM, vpletenih v razprave, ki so potekale med klubom Evropa in klubom Italia v zvezi z izvozno kvoto za italijanske proizvajalce zunaj Italije, zadostuje kot dokaz, da je družba Trame kot članica kluba Italia vedela ali bi morala vedeti za te razprave. V nasprotju s trditvami Komisije člani kluba Italia ne tvorijo homogene kategorije, ampak so med njimi podjetja, ki se med seboj precej razlikujejo. Tako so bili nekateri člani kluba Italia hkrati člani še drugih klubov, na primer družbi Tréfileurope in Tycsa. Drugi člani kluba Italia so bila podjetja, ki niso poslovala le v Italiji, ampak tudi v drugih državah članicah, na primer Redaelli, CB, Itas, ITC in nato SLM. V obravnavani zadevi je bila družba Trame sicer res članica kluba Italia, vendar se njeno sodelovanje na dejanski ravni (neobstoj izvoza, pozna seznanjenost s panevropsko razsežnostjo omejevalnega sporazuma) in na ravni dokazov (majhno število sestankov, za katere je bilo poročano o udeležbi družbe Trame) razlikuje od sodelovanja petih glavnih akterjev kluba Italia, ki so pri teh sporazumih sodelovali od samega začetka, kar velja tako za notranji kot tudi za zunanji vidik sporazumov.

 (b) Preučitev elementov v zvezi s sestanki maja, junija in oktobra 2000

116    Iz izpodbijanega sklepa in drugega dela trditev Komisije (glej točko 107 zgoraj) je razvidno, da je po mnenju te institucije mogoče šteti, da je družba Trame od 15. maja 2000 sodelovala pri enotni kršitvi, ker je ta družba takrat „vedela ali bi morala vedeti“, da je sestavni del širšega panevropskega sistema. Komisija meni, da je tak sklep mogoče izpeljati iz dokazov v zvezi s tremi sestanki, navedenimi v točki 651 obrazložitve izpodbijanega sklepa: to je sestanki, ki so potekali 15. maja, 12. junija in 9. oktobra 2000.

117    Vendar se Splošno sodišče po preučitvi teh dokazov ne more strinjati s Komisijo.

118    Prvi sestanek, ki ga Komisija navaja kot dokaz, da je družba Trame že od 15. maja 2000 lahko vedela, da je klub Italia del skupnega, širšega sistema, zlasti ker je bilo s tem sistemom določeno usklajevanje kluba Italia s klubom Evropa, je sestanek kluba Italia, ki je potekal na ta datum. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: CB, Itas, ITC, Tréfileurope Italia, SLM, Trame in DWK, za družbo Tycsa je navedla, da je bila odsotna.

119    Komisija je točke, na katere se je nanašal sestanek 15. maja 2000, v tej rubriki predstavila, kot je navedeno v nadaljevanju:

–        „[r]azprava o cenah surovin in krizi trga. Po navedbah [enega od predstavnikov družbe Tréfileurope] sta klub Evropa, ki ga sestavljajo družbe Emesa, Tycsa, Tréfileurope, Nedri, DWK in WDI, ter klub Italia [oba] v krizi“;

–        „družba Emesa zapušča klub Evropa“ ter „družbi Tycsa in Emesa sta prevzeli velike količine družbi Fundia“; „omenjeni sta tudi družbi Fapricela in Socitrel“;

–        „družba Tréfileurope je potrdila sestanek o italijanskem trgu“.

120    Vir teh informacij so družbe ITC, CB, SLM in Tréfileurope, pridobljene pa so bile ali med pregledi ali v okviru prijave zaradi prizanesljivosti. Rokopisni zapisnik s sestanka 15. maja 2000, ki ga je predložila družba ITC, omogoča zlasti potrditev navedb iz prve in druge alinee točke 119 zgoraj.

121    Drugi zadevni sestanek je sestanek kluba Italia 12. junija 2000. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope Italia, SLM, Trame, Tycsa in DWK.

122    Komisija je točke, na katere se je nanašal sestanek 12. junija 2000, v tej rubriki predstavila, kot je navedeno v nadaljevanju:

–        „[r]azprava o trgu. Družba Tycsa zahteva prodajo po nižjih cenah (navedeno je, da ta družba proda 4000 ton na italijanskem trgu, to je 4 % tržnega deleža). Portugalci so pod pritiskom Špancev. Navedeni sta imeni ,Emesa-Tycsa, Socitrel-Fapricela‘. Napotilo na (verjetno) klub Evropa, ki se pritožuje nad družbo Tycsa (Antwerpen in Düsseldorf se pritožujeta nad družbo Tycsa)“;

–        „[d]odelitev nekaterih (poimenovanih) strank in dobave dobaviteljem, poimenovanim ,leaders‘“.

123    Vir teh informacij sta družbi Tycsa in ITC, pridobljene pa so bile ali med pregledi ali v okviru prijave zaradi prizanesljivosti. Rokopisni zapisnik s sestanka 12. junija 2000, ki ga je predložila družba ITC, omogoča zlasti potrditev navedb iz prve alinee točke 122 zgoraj.

124    Tretji zadevni sestanek je sestanek kluba Italia 9. oktobra 2000. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in Tréfileurope Italie, SLM, Trame, Tycsa, DWK, Nedri in WDI.

125    Komisija je točke, na katere se je nanašal sestanek 9. oktobra 2000, v tej rubriki predstavila, kot je navedeno v nadaljevanju:

–        „[r]azprava o kvotah za evropski trg (vključno z Združenim kraljestvom, Irsko, Portugalsko, Švico, Avstrijo in Belgijo). V tem okviru razprava o tem, kar bi bila pripravljena sprejeti družba SLM [1400 ton od skupnega obsega (italijanske) prodaje leta 2001, ki je bila ocenjena na 50.000 ton]. Navedeno je, da bi bila družba SLM pripravljena nadaljevati pogajanja o svojem položaju z Evropo“;

–        „[p]o navedbah družbe CB se je sestanek nanašal na analizo evropskega trga in delež medsebojnega prepletanja. Pogajanja z italijanskimi proizvajalci zaradi sklenitve sporazuma o delitvi trga“;

–        „družba Tycsa: analiza trga in zahteva, ki so jo postavili nekateri proizvajalci v zvezi s tem, da se zagotovijo kvote po državah, nista bili sprejeti“;

–        „družba Nedri: (nedosežen) cilj je bil, da se v novo dodelitev kvot vključijo italijanski proizvajalci. Italijanski proizvajalci (družbe CB, ITC, Itas, Redaelli in SLM) so med sestankom od družb WDI, DWK, Nedri, Tycsa in Tréfileurope zahtevali izvozno kvoto v višini 60.000 ton“;

–        „ta sestanek so pripravili udeleženci kluba Evropa med sestankom 26. septembra 2000 v Bruslju […]“.

126    Vir teh informacij so zlasti družbe ITC, CB, Tycsa, Nedri, WDI, Tréfileurope, DWK in Redaelli.

127    Iz rokopisnega zapisnika s sestanka 9. oktobra 2000, ki ga je predložila družba ITC, ni jasno razvidno, da se je razprava nanašala na vse, kar je navedeno v prvi alinei točke 125 zgoraj. Iz upoštevnih navedb v tem zapisniku je namreč mogoče razbrati: prvič, na seznamu navzočih oseb in podjetij, zastopanih na sestanku, je ob navedbah „SLM“ in „RT [Redaelli]“ zapisan zaznamek „– NO“, ob imenu predstavnika družbe Trame pa je zapisan zaznamek „15h“ (prav tako je navedeno, da se je sestanek začel ob 10. uri; poleg tega se po preučitvi imena tega predstavnika zdi, da je bilo to napisano čez znak „–“, ki je bil verjetno sprva zapisan ob navedbi „Trame“); drugič, razprava o kvotah za evropski trg, ki je glede na mesto, ki ji je dodeljeno v zapisniku, potekala na začetku sestanka, naj bi bila razvidna le iz štirih vrstic, ki vsebujejo navedbe „UK+Irska 40; Norveška, Švedska, Danska 40; Portugalska 25; Švica – Avstrija 10“ (lahko bi šlo za odstotne deleže ali stopnjo prodora izvoza, vendar to iz zapisnika ni jasno razvidno); tretjič, več navedb v zvezi z družbo SLM, med njimi navedbe „1400 ton“, „proizvodnja 2001“ v obsegu „50.000 ton“ in navedba o pripravljenosti družbe SLM za nadaljevanje pogajanj o položaju v Evropi, pri čemer pa ni jasno razvidno, ali se te navedbe nanašajo na navedbe v zvezi z domnevnimi kvotami za evropski trg, saj so ločene z veliko črto čez celo stran in drugimi navedbami v zvezi z drugimi elementi.

128    Iz zgoraj navedenega izhaja, da je mogoče z dokumentom, na katerega se je oprla Komisija, da bi dokazala vsebino navedb iz prve alinee točke 125 zgoraj, resnično dokazati le navedbe iz drugega in tretjega stavka navedene alinee, ni pa dovolj dokazov za to, da je ta del razprave potekal v navzočnosti družb SLM in Redaelli ali celo v času, ko je bil navzoč predstavnik družbe Trame, saj je verjetna domneva, da je predstavnik te družbe na sestanek, ki se je začel ob 10. uri, prišel šele ob 15. uri.

129    Poleg tega iz drugih navedb, ki jih je povzela Komisija v predstavitvi informacij, s katerimi razpolaga v zvezi s sestankom 9. oktobra 2000, izhaja, da je družba Nedri, ko je omenila italijanske proizvajalce in razpravo o izvoznih kvotah, navedla, da so ti proizvajalci družbe CB, ITC, Itas, Redaelli in SLM, ni pa omenila družbe Trame. Domnevamo lahko, da bi družba Nedri, če bi bila družba Trame v tem trenutku razprave prisotna, to podjetje omenila.

130    Iz dokazov v zvezi z zgoraj navedenimi tremi sestanki kot celote lahko glede družbe Trame izpeljemo troje. Prvič, med temi sestanki je bil omenjen klub Evropa, in sicer brez dvoma izrecno maja 2000, saj je lahko takrat družba Trame razbrala celo sestavo tega kluba, in vsaj implicitno junija 2000 (z omembo Antwerpna in Düsseldorfa, ki bi ju bilo mogoče razumeti, kot da se nanašata na sedež podjetij članov kluba Evropa). Drugič, izkazalo se je še, da je bil klub Evropa med temi sestanki omenjen v zvezi z enim od podjetij, to je podjetjem Tycsa (ki je bilo poleg tega prisotno tudi na sestankih junija in oktobra 2000), ki je bilo v Italiji navzoče le obrobno, ali v zvezi z drugimi neitalijanskimi podjetji (Socitrel, Fapricela in Emesa). Iz tega je mogoče razumno sklepati, da omejevalni sporazum glede JPN ni obstajal le v Italiji in da ni vključeval le proizvajalcev, ki jih je zanimala predvsem Italija. Tretjič, prav tako je mogoče razumno šteti, da so bili morebitni dvomi glede narave in delovanja kluba Evropa, omenjeni med sestankoma maja in junija 2000, odpravljeni oktobra 2000, saj kaže, da se tega sestanka niso udeležili zgolj glavni akterji kluba Italia ali proizvajalci, ki so poslovali na italijanskem trgu. Vendar ni povsem jasno, ali se je družba Trame lahko udeležila dela tega sestanka, ki se je nanašal na namene družbe SLM zunaj Italije.

131    Kljub temu pa lahko vsekakor ugotovimo, da se je predstavnik družbe Trame – tudi če je na sestanek 9. oktobra 2000 prišel šele ob 15. uri – vsekakor udeležil sestanka, na katerem so bili navzoči zlasti predstavniki družb DWK, WDI in Nedri, to je proizvajalcev, ki jih ne zanima večinoma Italija.

132    Glede na zgoraj navedeno je torej mogoče šteti, da je družba Trame – kot katero koli podjetje, ki se je udeležilo zgoraj navedenih treh sestankov – vsaj od tretjega sestanka, to je sestanka 9. oktobra 2000, lahko razumelo, da je vzporedno s klubom Italia obstajal še drug klub, to je klub Evropa, ki je bil omenjen maja in na katerega je bilo napoteno junija tega leta ter katerega dejavnosti so bile ne le podobne dejavnostim kluba Italia, ampak so se tudi usklajevale z zadnjenavedenim, na kar je kazala navzočnost neitalijanskih proizvajalcev, kot je družba DWK, na sestankih kluba Italia.

133    Vendar pa v nasprotju z ugotovitvami iz izpodbijanega sklepa ni pravno zadostno dokazano, da je bila družba Trame že od udeležbe na prvem od zadevnih treh sestankov kluba Italia, to je od 15. maja 2000, v takem položaju, da je bila seznanjena ali bi morala biti seznanjena s panevropsko razsežnostjo omejevalnega sporazuma. Zgolj zato, ker je bilo na tem sestanku omenjeno ime „klub Evropa“, še ni mogoče domnevati o seznanjenosti s sporazumi, ki so jih sklenili udeleženci tega kluba. Taka razlaga je še toliko bolj verodostojna glede na to, da je ob omembi tega kluba navedeno, da je „v krizi“, ter je k temu še dodano, da „družba Emesa zapušča klub Evropa“, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da sta „družbi Tycsa in Emesa […] prevzeli velike količine družbi Fundia“. Ta pojasnila omogočajo sklep, da je klub Evropa – kar koli bi že lahko predstavljal – izgubljal zagon.

134    Prav tako v zvezi z drugim sestankom, to je sestankom 12. junija 2000, navedba glede družbe Tycsa (ki zahteva znižanje cen) zadeva italijanski trg, kjer naj bi imela ta družba s 4000 prodanimi tonami 4‑odstotni tržni delež. To podjetje je bilo torej mogoče obravnavati kot člana kluba Italia, in sicer motečega, ne pa kot člana kluba Evropa. Zdi se, da bi lahko še z drugimi navedbami s tega sestanka podkrepili trditev, da je sicer res obstajal klub Evropa (ki je bil omenjen med prvim sestankom), vendar je ta vključeval člane z agresivnim konkurenčnim ravnanjem, kot so bile španske družbe (Emesa in Tycsa), ki so pritiskale na portugalske družbe (Socitrel in Fapricela).

135    Torej v tej fazi ni mogoče pravno zadostno skleniti, da je družba Trame od 15. maja 2000 vedela ali ni mogla ne vedeti za panevropsko razsežnost kršitve. Tak sklep je mogoče izpeljati šele za obdobje po 9. oktobru 2000.

136    Obrobno je treba še opozoriti – kot je to storila družba Trame v svojih trditvah (glej točko 105 zgoraj) – da tudi če je mogoče šteti, da je družba Trame od 9. oktobra 2000 vedela ali bi morala vedeti za panevropsko razsežnost kršitve, Komisija na podlagi takega sklepanja pri določanju zneska globe vsekakor ne more šteti, da je ta družba kot taka sodelovala v klubu Evropa. Tudi v zvezi s tem je položaj družbe Trame poseben, saj za celotno obdobje kršitve, ki se očita tej družbi, ni sporno, da je to podjetje sodelovalo le v klubu Italia. Še natančneje, v celotnem navedenem obdobju je družba Trame sodelovala le pri notranjem vidiku kluba Italia, saj ni imela potrebnih dovoljenj za prodajo JPN zunaj te države. Tudi Komisija v izpodbijanem sklepu priznava, da družba Trame v tem obdobju ni prodajala zunaj Italije, kar drži za celinsko Evropo, ki jo je zadeval omejevalni sporazum, je pa ta družba nekaj prodaje realizirala v Združenem kraljestvu, ki ga enotna kršitev ni zadevala. Ta položaj se torej razlikuje od položaja glavnih akterjev kluba Italia (kot je družba Redaelli), ki so poslovali tako v Italiji kot v drugih državah članicah, ali od položaja stalnih članov kluba Evropa (kot je družba Tréfileurope), ki so poslovali v preostali Evropi, pa tudi v Italiji.

 (c) Položaj družbe Trame v primerjavi s položajem nekaterih akterjev kluba España

137    Treba je izpostaviti še zadnji element, ki ga navajata stranki v svojih trditvah (glej točki 106 in 107 zgoraj), to je vprašanje, ali je položaj družbe Trame podoben položaju družb Socitrel, Proderac in Fapricela, zaradi česar bi jo morala Komisija obravnavati primerljivo.

138    Med tema položajema je treba res povleči smiselne vzporednice. Podobno kot pri družbi Trame, katere položaj znotraj kluba Italia se razlikuje od položaja petih glavnih akterjev tega kluba, to je družb Redaelli, CB, Itas, ITC in Tréfileurope, se tudi položaj družb Socitrel, Proderac in Fapricela, treh akterjev kluba España, razlikuje od položaja preostalih akterjev tega kluba, med katerimi sta družbi Emesa in Tycsa, ki sta sodelovali tudi v klubu Evropa, družba Tycsa pa celo še v klubu Italia.

139    Vendar iz izpodbijanega sklepa izhaja, da Komisija družb Socitrel, Proderac in Fapricela ni sankcionirala na splošno zaradi sodelovanja pri enotni kršitvi v celotnem obdobju kršitve, ki se jim očita, temveč ob upoštevanju njihovega sodelovanja le pri enem sestavnem delu te kršitve (v tem primeru v klubu España), zlasti ker so šele pozno izvedele za panevropsko razsežnost kršitve (maja 2001) (točka 949 obrazložitve izpodbijanega sklepa, kar zadeva razlikovanje, ki ga je v zvezi s tem opravila Komisija v fazi določanja osnovnega zneska globe, kot je opredeljen v Smernicah iz leta 2006). Tega ni storila v zvezi z družbo Trame, ki jo je sankcionirala za sodelovanje pri enotni kršitvi od marca 1997 do septembra 2002.

140    Komisija dejstvo, da družbe Trame ni obravnavala primerljivo z družbami Socitrel, Proderac in Fapricela, utemeljuje z dvema elementoma: prvič, z dejstvom, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da so se družbe Socitrel, Proderac in Fapricela s tem, da sodelujejo v širšem sistemu, seznanile 15. maja 2001 (točke 658, 660 in 661 obrazložitve izpodbijanega sklepa), torej leto dni po tem, ko se je s tem seznanila družba Trame, ki naj bi to vedela že od 15. maja 2000, ter, drugič, z dejstvom, da se za razliko od družb Socitrel, Proderac in Fapricela „geografski obseg kluba Italia v veliki meri prekriva z geografskim obsegom panevropskih sporazumov in je širši od geografskega obsega kluba España (Španija in Portugalska)“ (točka 949 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

141    Vendar je treba ugotoviti, da se za družbo Trame kljub razlikam, ki jih navaja Komisija, v oslabljeni obliki uporabljata enaki olajševalni okoliščini, kot ju je Komisija navedla v zvezi z družbami Socitrel, Proderac in Fapricela, in sicer, prvič, pozna seznanitev s panevropsko razsežnostjo kršitve (oktobra 2000 in ne maja 2000) in, drugič, geografski obseg kluba Italia, ki je bil lahko v zvezi z družbo Trame le notranji, saj ni izvažala zunaj Italije, ker za to ni imela dovoljenj. K temu je treba še dodati, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je klub España večinoma sicer res zadeval Španijo in Portugalsko, vendar so v njem načrtovali tudi izvoz iberskih proizvajalcev (glej rubriko v zvezi s sestankom 6. julija 2001 iz priloge 4 k izpodbijanemu sklepu).

 (d) Ugotovitev

142    Skratka, glede na zgoraj navedeno je presoja, ki jo je Komisija v izpodbijanem sklepu uporabila v zvezi s sodelovanjem družbe Trame pri enotni kršitvi, sporna s treh vidikov.

143    Prvič, Komisija je družbi Trame neupravičeno pripisala, da je od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002 sodelovala pri enotni kršitvi, to je pri „sklopu sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju jekla za prednapenjanje na notranjem trgu, od 1. januarja 1994 pa v EGP“, saj je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da se je družba Trame s panevropsko razsežnostjo omejevalnega sporazuma seznanila šele 15. maja 2000.

144    Drugič, Komisija je prav tako napačno menila, da je družba Trame od 15. maja 2000 vedela ali bi morala vedeti za panevropsko razsežnost omejevalnega sporazuma, saj ni na voljo dovolj dokazov za to, da bi ta družba na navedeni datum morala poznati naravo in cilje, za uresničitev katerih si je prizadeval klub Evropa. Glede na dokaze, navedene v zvezi s tem, je mogoče tak položaj ugotoviti šele od 9. oktobra 2000, ko se je družba Trame udeležila sestanka, ki so se ga skupaj udeležili člani kluba Italia in podjetja, ki niso bila člani tega kluba, ampak samo kluba Evropa, kar bi ji moralo omogočiti odpravo vseh dvomov, ki jih je morda še imela glede pomena izraza „klub Evropa“, ki je bil omenjen ali je bilo nanj napoteno že pred tem na sestankih kluba Italia.

145    Od tega datuma je lahko Komisija upravičeno štela, da je dokazano, da je želela družba Trame s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za uresničitev katerih so si prizadevali vsi udeleženci v kartelu, čeprav ni izvažala, ter da je bila seznanjena s kršitvenimi ravnanji, ki so jih načrtovala ali izvedla druga podjetja v prizadevanju za uresničitev istih ciljev, ali da jih je lahko razumno predvidela in da je bila pripravljena sprejeti tveganje v smislu sodne prakse.

146    Tretjič, kar zadeva presojo narave in obsega sodelovanja družbe Trame pri enotni kršitvi, Komisija ni dovolj upoštevala razlik med položajem družbe Trame in položajem petih glavnih akterjev kluba Italia, kot tudi ne podobnosti, ki jih lahko smiselno ugotovimo med položajem družbe Trame in položajem treh najmanj pomembnih akterjev kluba España.

147    Zato je treba že zdaj za ničen razglasiti člen 1, točka 17, izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Komisija upoštevala sodelovanje družbe Trame pri panevropski razsežnosti zadevne kršitve od 4. marca 1997 do 9. oktobra 2000. Preostale posledice zgoraj navedenega bodo v nadaljevanju obravnavane skupaj po preučitvi trditev strank.

148    Je pa mogoče že zdaj ugotoviti, da morebitne posledice navedenega ne bodo mogle bistveno vplivati na znesek globe, ki ga je določila Komisija, saj je ta znesek izračunala na podlagi celotnega zneska prodaje JPN družbe Trame zgolj v Italiji. V zvezi s tem ni mogoče šteti, da sodelovanje družbe Trame le pri notranji razsežnosti kluba Italia samo po sebi nima določene teže, čeprav je njegova teža v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 103 zgoraj, že po naravi manjša od teže ravnanja podjetja, ki ni sodelovalo le pri notranji razsežnosti kluba Italia, ampak je bilo udeleženo tudi pri njegovi zunanji razsežnosti ali celo v drugih klubih, kot sta klub Evropa in klub España.

 C – Trižični prameni

 1. Trditve strank

149    Družba Trame trdi, da je Komisija storila napako, ker je pri določanju zneska globe upoštevala njeno prodajo trižičnih pramenov („treccia“). Ta napaka naj bi bila pomembna, saj je leta 2001 vrednost prodaje trižičnih pramenov znašala več kot 50 % skupnega zneska njene prodaje pramenov. Vrednost prodaje sedemžičnih pramenov („trefolo“) družbe Trame je tako znašala le 4,05 milijona EUR od skupnega zneska prodaje skupaj s trižičnimi prameni, ki je znašal 8,2 milijona EUR.

150    Na splošno družba Trame trdi, da niso v klubu Italia nikoli obravnavali trižičnih pramenov. Ta proizvod naj bi bil včasih omenjen med dokazi, vendar naj ne bi bilo dokazano, da so se člani kluba Italia dejansko dogovorili o tem. Komisija naj bi se v utemeljitev nasprotni trditvi opirala na preglednico iz decembra 1995, naslovljeno „sporazum 1996“, ki ne zadeva družbe Trame. Trditev, da so se kvote, navedene v tej preglednici, še naprej uporabljale do leta 2002, naj ne bi bila podkrepljena z drugimi elementi iz spisa upravnega postopka. Dejansko naj bi trižične pramene poskusili vključiti v omejevalni sporazum zgolj na sestankih 28. februarja in 6. marca 2000, pa še to neuspešno. Komisija naj bi ob sklicevanju na sestanek 28. februarja 2000 navedla, da so potekale razprave o „oceni možnosti, da se v poslovni sporazum za italijanski trg vključijo trižični prameni“.

151    Po sestanku 28. februarja 2000 naj ne bi obstajali dokazi za to, da je klub Italia v sporazum dejansko vključil trižične pramene. Komisija naj bi se v obravnavani zadevi sklicevala na dokument v zvezi s sestankom 6. marca 2000, ki naj bi vključeval „zelo podroben seznam imen 80 (italijanskih) strank, za katere je bila dobava trižičnih pramenov razdeljena med družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope, SLM in Trame“. Vendar naj ne bi šlo za razdelitev kvot ali strank za prihodnost, ampak – kot je pojasnila družba ITC, ki je predložila ta dokument – za „preučitev dobave, ki so jo proizvajalci realizirali leta 1999“. Predstavnik družbe ITC, ki je prispeval k izjavam v zvezi s prijavo družbe ITC zaradi prizanesljivosti, naj bi to potrdil v izjavi, ki jo je predložila družba Trame. Hkrati naj bi navedel, da „so se razprave v klubu Italia v referenčnem obdobju osredotočale na sedemžične pramene“. Zadevne informacije naj bi bile predložene v okviru neuspešnega poskusa iz februarja 2000, da bi v omejevalni sporazum vključili tudi trižične pramene. Pa tudi če bi (quod non) razkritje takih informacij pomenilo kršitev pravil konkurence, bi bila to manj resna kršitev kot sporazum o razdelitvi tržnih deležev, kar bi bilo treba upoštevati pri izračunu zneska globe. Poleg tega naj bi bilo iz poznejše preglednice iz dokumenta 15905 spisa upravnega postopka – ki jo je Komisija opredelila kot „načrt za dodelitev kvot v letu 2001 in predvidevanja za leto 2002“ – razvidno, da navedeni obseg zadeva izključno sedemžične pramene, kar naj bi bil še dodaten dokaz za to, da trižični prameni niso bili vključeni v omejevalni sporazum.

152    Nazadnje se družba Trame sklicuje še na izjavo predstavnika družbe Tréfileurope, ki potrjuje, da trižični prameni niso bili vključeni v omejevalni sporazum, ter navaja, da „v okviru kluba Italia konkurenti, ali vsaj družba Trame, niso nikoli sklenili nobenega sporazuma, kar zadeva trižične pramene“, da „proizvodnja, prodaja in izvoz tega proizvoda niso bili predmet razprav na sestankih, ki so potekali med italijanskimi proizvajalci JPN, ker teh podjetij ta proizvod ni zanimal“, ter da „je bil ta proizvod dejansko obrobnega pomena, saj je bil namenjen večinoma italijanskemu trgu“. Dejstvo, da so bili v klubu Italia od časa do časa omenjeni tudi trižični prameni, na primer ob neuspelem poskusu, da se vključijo v omejevalni sporazum, naj ne bi zmanjšalo verodostojnosti teh izjav. Družba Trame še pojasnjuje, da je povpraševanje po trižičnih pramenih v Italiji med letoma 1997 in 2002 znašalo 20.000/22.000 ton na leto, po tem obdobju pa je upadalo, medtem ko je povpraševanje po sedemžičnih pramenih v istem obdobju znašalo 100.000/120.000 ton na leto.

153    Komisija trdi, da so bili trižični prameni vključeni v omejevalni sporazum, tudi v klubu Italia, veliko pred 28. februarjem 2000 (točke od 409 do 411 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Družba Trame naj torej ne bi mogla trditi, da ta proizvod ni bil vključen v sporazume, sklenjene v tem klubu. Kar zadeva sestanek 28. februarja 2000, naj bi bilo iz rokopisnega zapisnika družbe ITC v zvezi s tem sestankom razvidno, da je razprava potekala ob upoštevanju natančnih številčnih podatkov v zvezi s količinami in ceno trižičnih pramenov. Podjetja bi lahko le stežka razpravljala o takih informacijah, če z njimi ne bi bila predhodno seznanjena. Vsekakor naj bi ta zapisnik kazal na izmenjavo poslovnih informacij. Prav tako naj nikakor ne bi bili dvoumni dokazi v zvezi s sestankom 6. marca 2000. Komisija v zvezi s trditvijo družbe Trame, da se rokopisni zapiski v zvezi s tem sestankom nanašajo na preučitev pošiljk, ki so jih proizvajalci realizirali leta 1999, kar naj bi potrdila družba ITC, pripominja, da je avtor na prvi strani teh zapiskov navedel, da se številke nanašajo na „kvote“ v zvezi s „trižičnimi prameni“. Iz izjave družbe CB z dne 26. novembra 2002 naj bi bilo še razvidno, da so se sestanki 13. marca 2000, 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002 nanašali posebej na razdelitev strank za trižične in sedemžične pramene. Poleg tega naj izjava predstavnika družbe Tréfileurope ne bi bila verodostojna, kar zadeva trditev družbe Trame o poskusu vključitve trižičnih pramenov na sestankih 28. februarja in 6. marca 2000. Kar zadeva izjavo predstavnika družbe ITC, naj prav tako ne bi nič iz preglednice z dne 6. marca 2000 kazalo na to, da gre za „zgodovinske podatke v zvezi s pošiljkami trižičnih pramenov“. S takimi izjavami naj ne bi bilo mogoče zmanjšati vrednosti dokazov, ki so na voljo.

 2. Presoja Splošnega sodišča

154    Uvodoma je treba opozoriti, da je bila družba Trame sankcionirana za svoje sodelovanje v kartelu v sektorju JPN. Komisija v zvezi s tem v izpodbijanem sklepu pojasnjuje, da izraz JPN vključuje kovinske kable in pramene iz valjane žice. Komisija izraz „kabli/prameni“ uporablja tudi, ko govori o JPN, zato lahko sklepamo, da ta izraza uporablja kot sopomenki. Vsekakor pa je v sklepu izrecno navedeno, da so „prameni v sektorju JPN sestavljeni iz treh ali sedmih žic“ (točki 2 in 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

155    Torej iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija dejansko menila, da se je omejevalni sporazum nanašal tako da trižične kot tudi na sedemžične pramene. Vendar se ti vrsti proizvodov med seboj razlikujeta tako na ravni značilnosti proizvodov kot takih kot tudi z vidika povpraševanja in ponudbe.

156    Tako iz odgovorov na ukrepe procesnega vodstva izhaja, da trižični pramen ne more zamenjati sedemžičnega, tudi če se za oba uporablja ista surovina, to je valjana žica. Medtem ko je prvega mogoče uporabiti v strukturah z majhno nosilnostjo, kot so količki, ki se uporabljajo v vinogradih, se drugi uporablja kot nosilna struktura velikih montažnih elementov.

157    V teh okoliščinah družba Trame trdi, da se je Komisija zmotila, ker je v omejevalni sporazum vključila trižične pramene. Po njenem mnenju je kršitev, ki se ji očita, zadevala le sedemžične pramene. Zato bi morala Komisija pri določanju zneska globe upoštevati le njeno prodajo v zvezi s sedemžičnimi prameni, ki je leta 2001 predstavljala približno polovico njene prodaje trižičnih in sedemžičnih pramenov.

 (a) Dokazi v zvezi s prvimi leti kluba Italia

158    Prvič, družba Trame trdi, da klub Italia nikoli ni obravnaval trižičnih pramenov. Vendar je treba ugotoviti, da je ta trditev v nasprotju z izpodbijanim sklepom in v njem navedenimi dokazi, kar zadeva prva leta kluba Italia.

159    V skladu z izpodbijanim sklepom je bil klub Italia nacionalni sporazum, ki je trajal od 5. decembra 1995 do 19. septembra 2002. Ta sporazum se je nanašal na določitev kvot za Italijo in za izvoz iz te države v Evropo. Udeleženci tega sporazuma so bile družbe Redaelli, CB, Itas in ITC, ki so se jim nato pridružile družbe Tréfileurope (3. aprila 1995), SLM (10. februarja 1997), Trame (4. marca 1997), Tycsa (17. decembra 1996), DWK (24. februarja 1997) in Austria Draht (15. aprila 1997).

160    Kot pravilno trdi Komisija, je v zvezi s tem iz izpodbijanega sklepa razvidno, da so 5. decembra 1995 družbe Redaelli, CB, Itas in ITC sklenile sporazum o dodelitvi kvot za žico, trižične pramene in sedemžične pramene na italijanskem in notranjem trgu (točka 409 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Na ta sporazum kaže zlasti preglednica, povzeta v točki 409 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je omenjenih skupaj 85.000 ton (od tega 9000 ton žice, 13.000 ton trižičnih pramenov in 63.000 ton sedemžičnih pramenov) za italijanski trgi ter skupaj 45.000 ton (od tega 16.300 ton žice, 3900 ton trižičnih pramenov in 24.800 ton sedemžičnih pramenov) za notranji trg.

161    Kot je prav tako navedla Komisija v odgovor na ukrepe procesnega vodstva, iz zgoraj navedenega sporazuma jasno izhaja, da so se družbe Redaelli, CB, Itas in ITC skupaj odločile, da si razdelijo navedene količine za valjano žico, trižične pramene in sedemžične pramene v Italiji in preostali Uniji, ter da je bil ta sporazum sklenjen, saj so ga zadevne strani parafirale.

162    Družbe Redaelli, ITC, Itas in CB so na sestanku 18. decembra 1995 potrdile svoje izvozne kvote za JPN (žica ter trižični in sedemžični prameni) v preostalo Evropo (točka 410 obrazložitve in priloga 3 izpodbijanega sklepa).

163    Torej družba Trame napačno trdi, da je klub Italia, v katerega še ni bila vključena, obravnaval le sedemžične pramene, saj so se družbe Redaelli, CB, Itas in ITC dogovorile, da si med seboj razdelijo 100 % količine, navedene v preglednici, vključeni v točko 409 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

164    Komisija še trdi, da se je ta sporazum uporabljal do leta 2002. V podporo tej trditvi v točki 411 obrazložitve izpodbijanega sklepa zlasti navaja, da so „sporazum še naprej uporabljale družbe Redaelli, CB, Itas in ITC (ki so se jim nato pridružile družbe Tréfileurope Italia, Trame in SLM ter panevropski proizvajalci Tréfileurope, Tycsa, Austria Draht in DWK) do leta 2002“ ter da se „na primer zneska 85.000 in 45.000 ton, za katera so se dogovorili v okviru italijanskega sporazuma […], znova pojavita v preglednici z dne 3. februarja 1997 sporazuma za jug“.

165    Komisija v zvezi s tem navaja le en dokaz, ki pa velja le za družbe Redaelli, CB, Itas in ITC, ki so sodelovale pri sporazumu 5. decembra 1995. Logično je torej, da so se te štiri članice kluba Italia med razpravami v okviru sporazuma za jug sklicevali na svoj sporazum (glej točko 62 zgoraj). Vendar v obravnavani zadevi nič ne kaže na to, da se je temu sporazumu pridružila družba Trame, na katero se ne nanaša razdelitev zneskov 85.000 in 45.000 ton, ki ju navaja Komisija, ta družba pa niti ni bila vključena v sporazum za jug.

166    Čeprav je mogoče dokaze, ki jih navaja Komisija, sicer res uporabiti v zvezi z družbami Redaelli, CB, Itas in ITC, ki so parafirale sporazum iz decembra 1995, ti nikakor ne dokazujejo, da je družba Trame, ko je marca 1997 pristopila h klubu Italia, vedela ali ni mogla ne vedeti, da se omejevalni sporazum nanaša tako na sedemžične kot tudi na trižične pramene in celo na valjano žico. Komisija v svojih trditvah tako nikjer ne napotuje na nikakršen dokaz, ki bi kazal na to, da je bila družba Trame dejansko vpletena v obdobju od 3. februarja 1997, to je datuma preglednice, ki napotuje na kvote, o katerih je bilo odločeno decembra 1995, ne da bi družba Trame sodelovala v tej razpravi, do 28. februarja 2000, to je datuma, ki ga ta družba navaja kot datum prve razprave v zvezi s trižičnimi prameni.

167    Ko so bila Komisiji v zvezi s tem postavljena vprašanja v okviru ukrepov procesnega vodstva, glede tega ni mogla navesti upoštevnih dokazov, saj se je sklicevala le na dokaze v zvezi s sestankoma kluba Italia, ki sta potekala 30. septembra 1997 in 7. oktobra 1997 ter za katera ni poročil o navzočnosti družbe Trame (glej rubriki v zvezi s tema sestankoma iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu).

168    Komisija v tej fazi torej ne more konkretno in dejansko dokazati – kot ji je to naloženo (glej točko 88 zgoraj) – da je družba Trame v obdobju od marca 1997 do februarja 2000 vedela ali bi morala vedeti, da se je omejevalni sporazum nanašal na trižične pramene.

 (b) Preučitev elementov v zvezi s sestankom 28. februarja 2000

169    Drugič, iz rubrike v zvezi s sestankom 28. februarja 2000 iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je razvidno, da so se na tem sestanku, ki so se ga udeležile družbe Redaelli, CB, Itas in ITC, pa tudi družbe Tréfileurope, SLM in Trame, obravnavale naslednje teme:

–        „[r]azprave – v odgovor na predlog [predstavnika družbe Trame] – o velikosti trga trižičnih pramenov (25.000 ton namesto 35.000, izračunano na podlagi prodaje, ki so jo prijavili proizvajalci)“;

–        „[o]cena možnosti, da se v poslovni sporazum za italijanski trg vključijo trižični prameni“;

–        „[p]oleg tega podrobna razprava o cenah in določitvi cen (vključno z dodatkom) med družbami Redaelli, CB, Itas, ITC, SLM in Trame“.

170    Navedeno govori v prid trditvi družbe Trame, saj iz dokazov, ki jih ima na voljo Komisija, to je v glavnem rokopisnega zapisnika s tega sestanka, ki ga je predložila družba ITC, izhaja, da se je razprava o trižičnih pramenih začela na predlog družbe Trame. Torej je mogoče razumno sklepati, da se družbi Trame, če bi bila že obveščena o tem, da se v klubu Italia obravnava ta proizvod, gotovo ne bi zdelo, da mora začeti razpravo v zvezi s tem, pri čemer je iz te razprave poleg tega razvidno, da so obstajale bistvene razlike med pogledi te družbe in preostalih udeležencev.

171    Poleg tega Komisija v prilogi 1 k odgovoru na tožbo navaja izjavo družbe CB z dne 26. decembra 2002, iz katere izhaja, da se je sestanek 28. februarja 2000 nanašal na oceno možnosti, da se v poslovni sporazum za italijanski trg vključijo trižični prameni (Valutazioni per l'inserimento del prodotto cd. „trescia“ nell'accordo commerciale per il mercato italiano). Ta dokaz, ki je povzet v drugi alinei točke 169 zgoraj, prav tako podpira trditev družbe Trame, da ni dokazano, da je ta družba vedela ali bi morala vedeti, da so razprave v klubu Italia, še preden se mu je marca 1997 pridružila, zadevale trižične pramene.

172    Vendar Komisija kljub temu meni, da je iz rokopisnega zapisnika družbe ITC (priloga B.2 k odgovoru na tožbo) razvidno, da so bili trižični prameni že predmet tega sporazuma, saj je razprava potekala ob upoštevanju natančnih številčnih podatkov tako v zvezi s količino kot tudi ceno tega proizvoda, o čemer bi podjetja le težko razpravljala, če se ne bi s tem predhodno seznanila.

173    Splošno sodišče meni, da z razlago rokopisnega zapisnika, ki ga je sestavila družba ITC, ni mogoče odpraviti dvoma sodišča. Izkazalo se je namreč, da so bile zadevne količine in cene navedene med razpravami, ki so sledile predlogu družbe Trame, naj se oceni možnost vključitve trižičnih pramenov v klub Italia, vsaj kar zadeva druge proizvajalce razen podpisnikov sporazuma iz decembra 1995. Torej so lahko te podatke, zlasti v zvezi cenami, ki so se obračunavale, predložili različni proizvajalci, navzoči na sestanku. Izkazalo se je še, da so vse zadevne količine približne, ne pa resnično natančne. Navedene so v tisočih enotah.

174    Poleg tega je treba ugotoviti, da je trditev družbe Trame podkrepljena z vsebino obeh izjav, ki sta bili v zvezi s tem predloženi v podporo njenim trditvam glede na trditve Komisije, in sicer z izjavo predstavnika družbe Tréfileurope (priloga 10 k tožbi) in izjavo predstavnika družbe ITC (priloga Z.1 k repliki), obeh navedenih med osebami, ki so se udeležile sestanka 28. februarja 2000 (glej rubriko v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu in točko 152 zgoraj).

175    Skratka, iz zgoraj navedenega izhaja, da Komisija ne more pravno zadostno dokazati, da je družba Trame vedela ali ni mogla ne vedeti, da je klub Italia zadeval tako trižične kot tudi sedemžične pramene že pred sestankom 28. februarja 2000, ko je začela razpravo na to temo, kot so o tem poročali drugi udeleženci tega sestanka, kar kaže na to, da z navedeno tematiko pred tem datumom ni bila seznanjena.

 (c) Preučitev elementov v zvezi s sestankom 6. marca 2000

176    Tretjič, družba Trame trdi, da ni dokazano, da je klub Italia po sestanku 28. februarja 2000 v omejevalni sporazum dejansko vključil trižične pramene. Družba Trame meni, da se v zvezi s tem ni mogoče sklicevati na dokument v zvezi s sestankom 6. marca 2000 (priloga 7 k tožbi), ki naj se ne bi nanašal na a priori razdelitev tržnih deležev ali strank v prihodnje, ampak naj bi zadeval le zgodovinske podatke v zvezi z „dobav[o], ki so jo proizvajalci realizirali leta 1999“. V zvezi s tem se sklicuje na izjave, ki jih je Komisiji dala družba ITC (priloga 8 k tožbi), ter na izjavo predstavnika tega podjetja (priloga Z.1 k repliki), ki dejansko in izrecno potrjujejo to trditev.

177    Vendar je iz rubrike v zvezi s sestankom 6. marca 2000 iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu razvidno, da so se na tem sestanku, ki je potekal po sestanku 28. februarja 2000 ter so se ga udeležile družbe Redaelli, Itas, ITC, Tréfileurope, SLM in Trame, obravnavale naslednje teme:

–        „[z]apisnik s tega sestanka vsebuje zelo podroben seznam imen 80 (italijanskih) strank, za katere je bila dobava trižičnih pramenov razdeljena med družbe Redaelli, ITC, CB, Itas, SLM, Trame in [Tréfileurope]“;

–        „[p]o navedbah družbe CB je ta dodelitev vključevala stranke za trižične in za sedemžične pramene“.

178    Vir prve informacije je družba ITC, ki je predložila zadevni rokopisni zapisnik, vir druge informacije pa je družba CB, ki je v okviru prijave zaradi prizanesljivosti navedla, kaj je bila vsebina tega sestanka, čeprav v zapisniku družbe ITC ni zabeleženo, da bi se ga udeležila.

179    V nasprotju s trditvami družbe Trame ne moremo trditi, da z vsebino rokopisnega zapisnika družbe ITC ni mogoče dokazati, da se je v klubu Italia razpravljalo o trižičnih pramenih.

180    Kot je navedla Komisija v odgovorih na ukrepe procesnega vodstva, iz navedenega zapisnika jasno izhaja, da je med sestankom 6. marca 2000, ki sta se ga udeležila predstavnika družbe Trame, potekala podrobna razprava o dobavi trižičnih pramenov osmih podjetij (Redaelli, ITC, CB, Itas, SLM, Trame, Tréfileurope in Tycsa), ki se je nanašala na več deset italijanskih strank.

181    Izraz, s katerim je glede tega v zapisniku opisana preglednica v zvezi z dobavami, je „deleži – seznam strank“ (Quote – elenco clienti). V zvezi s tem vprašanje, ali so se razprave nanašale na že realizirano ali prihodnjo dobavo, samo po sebi ni odločilno, saj je iz tega zapisnika razvidno najmanj to, da je mogoče šteti, da so bile zadevne informacije – tudi če bi bile predložene v zvezi s preteklostjo – predložene na podlagi razprav, ki so se začele 28. februarja 2000, njihov namen pa je bil preučiti možnost, da se v klubu Italia sklene sporazum v zvezi s trižičnimi prameni, kar zadeva osem podjetij, navedenih v točki 180 zgoraj.

182    Poleg tega je Komisija pravilno opozorila, da iz preglednice z dne 5. decembra 1995, vključene v točko 409 obrazložitve izpodbijanega sklepa, izhaja, da je trg trižičnih pramenov v Italiji zajemal približno 13.000 ton ali pa je bila takšna vsaj vrednost kvot, dodeljenih proizvajalcem, navedenim v tej preglednici. Na podlagi informacij, navedenih v zapisniku s sestanka 6. marca 2000, naj bi bilo med različne v njem navedene proizvajalce skupaj razdeljenih približno 12.000 ton. Torej je verjetno, da so proizvodi, o katerih se je razpravljalo na sestanku 6. marca 2000, dejansko trižični prameni, ne pa trižični in sedemžični prameni skupaj, kot je izjavila družba CB. V nasprotnem primeru bi morali člani kluba Italia med seboj razdeliti precej večje število ton.

183    Torej se je treba strinjati s trditvijo Komisije, da je mogoče vsaj od sestankov 28. februarja in 6. marca 2000, iz katerih izhaja, da se je razpravljalo o občutljivih poslovnih informacijah glede trižičnih pramenov, družbi Trame in preostalim udeležencem teh dveh sestankov očitati, da so pokazali skupno voljo, da uskladijo svoje delovanje v zvezi s tem proizvodom, da bi tako zavestno nadomestili tveganja konkurence s praktičnim sodelovanjem med seboj, kar je v nasprotju s členom 101(1) PDEU.

 (d) Preučitev elementov iz obdobja po 6. marcu 2000

184    Četrtič, stranki se ne strinjata glede tega, kaj je mogoče izpeljati iz dokazov iz obdobja po sestanku 6. marca 2000 v zvezi z vprašanjem, ali je družba Trame vedela, da se v klubu Italia obravnavajo tudi trižični prameni.

185    Družba Trame navaja, da poskus vključitve trižičnih pramenov v klub Italia ni uspel. To naj bi bilo razvidno zlasti iz vsebine izjav predstavnikov družb Tréfileurope in ITC ter poznejše preglednice, ki se ujema z dokumentom 15905 spisa upravnega postopka (priloga 9 k tožbi) ter jo je Komisija opredelila kot „načrt za dodelitev kvot v letu 2001 in predvidevanja za leto 2002“, iz katere naj bi izhajalo, da se navedeni obseg nanaša izključno na sedemžične pramene, to pa naj bi dokazovalo, da se omejevalni sporazum med konkurenti ni nanašal na trižične pramene.

186    Komisija meni, da je očitno, da je klub Italia zadeval trižične pramene, kar naj bi izhajalo iz izjave družbe CB z dne 26. novembra 2002 (priloga B.1 k odgovoru na tožbo, str. 16942, 16945 in 16951 spisa upravnega postopka), v kateri je navedeno, da je bil ta proizvod omenjen na sestankih 13. marca 2000, 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002 hkrati z razpravami o sedemžičnih pramenih.

187    Vendar je treba ugotoviti, da so informacije, ki jih je predložila družba CB v izjavi z dne 26. novembra 2002, zgolj trditve, zapisane v nekaj besedah, vsebina teh informacij kot takih pa ni podkrepljena z nobenim dokazom.

188    Družba CB je tako v zvezi s sestanki 13. marca 2000, 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002 navedla, da je bil prvi, za katerega ni poročil o tem, da bi se ga udeležila družba Trame, „poslovni sestanek: razdelitev strank za sedemžične in trižične pramene“ (riunione commerciale: ripartizione clienti trefolo e treccia), drugi, za katerega je bilo poročano o udeležbi družbe Trame, sestanek v zvezi s „trgom trižičnih pramenov: razdelitev strank v Italiji“ (mercato della treccia: ripartizione clienti trefolo Italia), tretji, za katerega je bilo poročano o udeležbi družbe Trame, pa „dokončni sestanek za razdelitev trga sedemžičnih in trižičnih pramenov“ (riunione definitiva per ripartizione clienti quote del mercato prodotti trefolo e treccia).

189    Za primerjavo, Komisija je v rubrikah v zvezi s temi sestanki iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu, v zvezi s katerimi je vsakič poročano o udeležbi družbe Trame, navedla spodnje informacije:

–        sestanek 13. marca 2000: „[r]azprava o strankah za sedemžične pramene (z navedbo cen in količine v tonah), še zlasti razprava o strankah, ki sta jim dobavljali družbi Tycsa in DWK“, ter „[t]ekoča razprava o položaju v Švici in na Nizozemskem (Svizzera – NL)“ (Komisija med viri za podkrepitev vsebine teh informacij ne navaja družbe CB, temveč le družbi ITC in SLM);

–        sestanek 10. aprila 2001: „[r]azprava o prodaji, dodelitvi italijanskih strank in določitvi cen. Opomnik v zvezi s pravili: sestanki, nosilci vsak predzadnji ponedeljek v mesecu; (,komercialni‘) prodajalci vsak drugi in zadnji ponedeljek v mesecu. Zapiski družbe SLM o podatkih družbe Tycsa“; „družbi CB in Tréfileurope potrjujeta sestanek“ ter „[p]o navedbah družbe CB dodelitev strank tudi za Italijo“;

–        sestanek 16. septembra 2002: „[s]estanek za dodelitev kvot za trižične in sedemžične pramene in za določitev cen“; napotilo na interno elektronsko sporočilo, v katerem sta omenjena zlasti povečanje stroškov za surovine in prihod novega konkurenta, ter „družbi CB in Tréfileurope potrjujeta sestanek“.

190    Komisija je torej šele za tretjega od teh sestankov, to je sestanek 16. septembra 2002, v celoti navedla vsebino, s katero jo je seznanila družba CB, torej to, da naj bi se razprave nanašale tako na sedemžične kot tudi na trižične pramene. Ker ni na voljo dovolj dokazov, s katerimi bi lahko podkrepili izjave družbe CB, torej ni mogoče šteti, da zadostujejo kot dokaz, da so se v njih navedeni sestanki nanašali na trižične pramene. Mogoče je namreč, da je družba CB rutinsko domnevala, da so se vse razprave nanašale na obe vrsti proizvodov, ne da bi resnično poskušala razlikovati med njima, medtem ko so se – na primer – za družbo Trame razprave nanašale le na sedemžične pramene, vse dokler ni konkretno razpravljala o trižičnih pramenih. Naj se za primerjavo še doda, da je v prošnji družbe ITC za prizanesljivost v zvezi s sestankom 13. marca 2000 navedeno, da se je „na sestanku razpravljalo o strankah za sedemžične pramene“ (durante la riunione si discute di clienti di trefolo).

191    Vendar je bilo po preučitvi dokazov, ki jih je v zvezi s tem predložila Komisija v odgovor na ukrepe procesnega vodstva, ugotovljeno, da so bila v rokopisnem zapisniku s sestanka 10. aprila 2001, ki ga je Komisiji predložila družba ITC (prilogi E.25 in E.26 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva), navedena imena več strank in verjetno tudi prodane količine za januar, februar in marec 2001. Imena in količine v zvezi z najmanj eno od teh strank se ujemajo ali skoraj ujemajo z ustreznimi podatki, navedenimi v zapisniku s sestanka 6. marca 2000. Prav tako je v internem elektronskem sporočilu, omenjenem v zvezi s sestankom 16. septembra 2002 (priloga E.30 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva), navedeno, da je na trg prodrl nov konkurent, v zvezi s katerim je pojasnjeno, da posluje v sektorju trižičnih pramenov, in da se je razpravljalo o strategiji, ki bi jo potrebovali za soočenje s tem.

192    Poleg tega je iz dokazov, ki so na voljo v zvezi s sestankom 30. julija 2002 (prilogi E.31 in E.32 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva) med družbami Redaelli, CB, Itas, ITC, SLM in Trame, razvidno, da se je ta nanašal zlasti na stranke in najnižje cene ter na „analizo trga trižičnih pramenov v Italiji“ (glej rubrike v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu). Čeprav se nekatere informacije iz rokopisnega zapisnika s tega sestanka, ki ga je predložila družba ITC, nanašajo na sedemžične pramene, so te navedene na koncu tega dokumenta, pred njimi pa je navedba „trefolo“, kar napeljuje na to, da vse informacije pred to navedbo, ki se nanašajo na nekatere stranke, zadevajo trižične pramene.

193    Ob upoštevanju teh različnih dokazov lahko Komisija vsaj od sestankov 28. februarja in 6. marca 2000 pa do 19. septembra 2002 šteje, da je družba Trame v klubu Italia sodelovala na sestankih, katerih glavni ali dodatni cilj je bil uskladiti ravnanje različnih udeležencev kar zadeva trižične pramene v Italiji.

 (e) Ugotovitev

194    Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je sicer res dokazano, da so štirje prvotni člani kluba Italia načrtovali kršitev, ki se je hkrati nanašala na sedemžične in trižične pramene, ni pa dovolj dokazano, da je družba Trame vedela ali bi morala vedeti, da se je v klubu Italia razpravljalo tudi o trižičnih pramenih, preden je bilo to vprašanje obravnavano na sestankih 28. februarja in 6. marca 2000.

195    Prav tako iz dokazov, ki jih navaja Komisija – ob upoštevanju rezultata presoje trditev, predstavljenih v zvezi s sodelovanjem družbe Trame v kartelu od 10. aprila 2001 do 16. septembra 2002 – izhaja, da je pravno zadostno dokazano, da so po sestankih 28. februarja in 6. marca 2000 pa do 16. septembra 2002 v klubu Italia potekale razprave v zvezi s trižičnimi prameni v navzočnosti družbe Trame ali ob upoštevanju te družbe.

196    S temi dokazi je mogoče dokazati vsaj to, da so razprave v zvezi s trižičnimi prameni vključevale izmenjavo občutljivih poslovnih informacij o prodanih količinah in predlaganih cenah med več proizvajalci, združenimi v klubu Italia, zato je mogoče trditi, da so imele protikonkurenčni cilj v smislu člena 101 PDEU.

197    Skratka, presoja Komisije iz izpodbijanega sklepa v zvezi s sodelovanjem družbe Trame pri protikonkurenčnih sporazumih, ki so se hkrati nanašali na sedemžične in trižične pramene, je delno napačna. Prvič, Komisija je družbi Trame neupravičeno pripisala, da je v klubu Italia od 4. marca 1997 do 28. februarja 2000 sodelovala pri kršitvi, ki se ni nanašala le na sedemžične, ampak tudi na trižične pramene, saj ni dovolj dokazano, da je družba Trame vedela ali bi morala vedeti, da so štirje prvotni člani kluba Italia že sklenili sporazum v zvezi s trižičnimi prameni. Drugič, Komisija je ustrezno presodila, da je družba Trame od 6. marca 2000 do 19. septembra 2002 (ob upoštevanju rezultata preučitve tretjega tožbenega razloga, ki se nanaša na prekinitev sodelovanja družbe Trame v kartelu od 10. aprila 2001) sodelovala pri protikonkurenčnih sporazumih, ki so hkrati zadevali sedemžične pramene, na njeno pobudo pa tudi trižične pramene.

198    Zato je treba za ničen razglasiti tudi člen 1, točka 17, izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Komisija menila, da se je sodelovanje družbe Trame pri zadevni kršitvi od 4. marca 1997 do 28. februarja 2000 nanašalo na trižične pramene. Preostale posledice zgoraj navedenega bodo v nadaljevanju obravnavane skupaj po preučitvi trditev strank.

 D – Obdobje od 10. aprila 2001 do 16. septembra 2002

 1. Trditve strank

199    Družba Trame izpodbija trditev, da je v kartelu sodelovala po sestanku 10. aprila 2001. Dokument družbe ITC v zvezi s sestankom 30. avgusta 2001 naj bi tako omogočal ugotovitev, da „družba Trame prostovoljno ne sodeluje v kartelu“. V izjavi predstavnika družbe Tréfileurope naj bi bilo tudi navedeno, da se je „družba Trame že leta 2001 dokončno oddaljila od kluba Italia, saj je izrecno izjavila, da ne želi sprejeti predlogov preostalih udeležencev o razdelitvi tržnih deležev za pramene“, in da „so člani kluba Italia popolnoma razumeli ta odmik“. Družba Trame naj eno leto in pet mesecev ne bi sodelovala v kartelu, čeprav so se udeleženci v tem obdobju sestali 93‑krat.

200    Družba Trame v zvezi s tem trdi, da ji ni mogoče očitati udeležbe na sestanku 16. septembra 2002 v prostorih Federazione imprese siderurgiche italiane (Federacciai, združenje italijanskih železarskih podjetij). Na ta datum naj bi bilo vsem članom kluba Italia jasno, da je njena udeležba brez kakršnega koli protikonkurenčnega namena, saj je družba Trame zavrnila predlagane tržne deleže. Družba Trame še trdi, da ji ni mogoče pripisati sodelovanja pri kršitvi po sestanku 10. aprila 2001 samo zato, ker so člani kluba Italia še naprej razpravljali o njenem položaju. Več dokumentov, ki jih v zvezi s tem navaja Komisija, naj ne bi vsebovalo nobene poslovne informacije v zvezi z družbo Trame, ampak včasih le njeno ime. Pa tudi v dokumentih, ki vsebujejo poslovno informacijo v zvezi z družbo Trame, naj bi šlo za zlahka dostopne podatke (glej str. 16166 in 16807 spisa upravnega postopka). V izjavi predstavnika družbe ITC naj bi bilo glede tega navedeno, da „se je družba Trame v letu 2001 dokončno odmaknila od kluba Italia, saj je izrecno izjavila, da je ne zanima predlog o razdelitvi trga, ki so ga podala preostala podjetja“, da je „odločitev o takem odmiku jasno slišal in razumel tako [on] sam kot tudi preostali udeleženci kluba Italia“, da „so morda – tudi po odmiku družbe Trame – nekatera podjetja na sestankih kluba Italia omenila družbo Trame“, vendar „so bile te omembe obrobne in neupoštevne z vidika vsebine omejevalnega sporazuma, ki se očita v sklepu“, ter da „je družba Trame takrat dejansko prekinila sodelovanje v klubu Italia in se [mu] ne zdi, da bi ta družba članom kluba Italia neposredno ali posredno posredovala občutljive poslovne informacije“.

201    Komisija opozarja, da je dokazala sodelovanje družbe Trame v klubu Italia od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002, vključno z obdobjem po 10. aprilu 2001 (glej zlasti točki 469 in 470 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zlasti naj bi se – poleg sestankov 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002, za katera naj bi družba Trame priznala, da se ju je udeležila – o njenem položaju razpravljalo še ob drugih priložnostih, ko naj bi bilo večkrat natančno napoteno na družbo Trame in njeno ravnanje na trgu.

202    Kar zadeva enega od dokumentov družbe ITC v zvezi s sestankom 30. avgusta 2001, naj ne bi bilo gotovo, da se v njem omenjeni kartel nanaša na panevropski kartel ali na klub Italia. Taka navedba naj tudi ne bi bila javni akt o odmiku od kartela s strani družbe Trame. Poleg tega naj bi se stavek „tudi naši konkurenti so seznanjeni s pobudo“ nanašal na stavek pred navedbo, da „družba Trame prostovoljno ne sodeluje v kartelu“, torej stavek, v katerem je navedeno, da „družba Trame: vztraja pri prodaji poslovne enote trižičnih in sedemžičnih pramenov“. Vsi konkurenti naj bi bili seznanjeni s to informacijo, ne pa z dejstvom, da družba Trame ne sodeluje v kartelu. Kar zadeva dokument s strani 16166 spisa, Komisija navaja, da so v njem navedeni podatki v zvezi z enim od četrtletij (tretjim četrtletjem) in podatki v zvezi s „prvimi devetimi meseci“. Ti podatki naj bi bili podrobno pojasnjeni in naj bi se nanašali na sedem podjetij (med njimi na družbo Trame). Vir takih podatkov – tistih, ki se nanašajo na družbo Trame – naj bi bila lahko le ta družba. Kar zadeva dokument s strani 16807 spisa, naj bi bil v njem na dnu strani naveden vir nekaterih podatkov, pri čemer naj bi bilo jasno, da so te podatke predložila podjetja, ki so sodelovala v kartelu.

 2. Presoja Splošnega sodišča

203    Družba Trame v okviru tega tožbenega razloga izpodbija trditev, da je sodelovala pri enotni kršitvi v celotnem obdobju od 10. aprila 2001, to je datuma predzadnjega sestanka kluba Italia, ki naj bi se ga udeležila, do 16. septembra 2002, to je datuma zadnjega sestanka kluba Italia, ki naj bi se ga udeležila (v nadaljevanju: obdobje enega leta in petih mesecev).

 (a) Elementi, na podlagi katerih je bila družbi Trame pripisana kršitev

204    Komisija je kot dokaz, da je družba Trame v obdobju enega leta in petih mesecev sodelovala pri enotni kršitvi, v izpodbijanem sklepu navedla spodaj navedene elemente (glej tudi točko 71 zgoraj).

205    Prvič, Komisija je v točki 470 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla:

„[…] v nasprotju s trditvami družbe Trame ima Komisija dokaze za to, da je družba Trame še naprej sodelovala v kartelu, in sicer ne le na sestankih 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002, za katera sama priznava, da se ju je udeležila, temveč tudi [na sestanku] 30. julija 2002, o njenem primeru pa se je še naprej razpravljalo do konca kršitve“.

206    Kar zadeva dokaze, ki jih navaja Komisija v podporo trditvi, da „se je o primeru družbe Trame še naprej razpravljalo do konca kršitve“, so v opombi k točki 470 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedeni zlasti ti sestanki:

„[...] sestanki […] 10. junija 2001, 12. julija 2001, 30. avgusta 2001, 1. oktobra 2001, 23. oktobra 2001, 11. januarja 2002, 22. januarja 2002, 1. marca 2002, 10. junija 2002, navedeni v prilogi 3 k [izpodbijanemu] sklepu“.

207    Drugič, Komisija je v odgovor družbi Trame, ki se je sklicevala na vsebino dokumenta družbe ITC v zvezi s sestankom 30. avgusta 2001 (priloga 11 k repliki), v točki 471 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla:

„Družba Trame se sklicuje tudi na sestanek 30. avgusta 2001, na katerem [naj bi izjavila, da se je] ,odločila, da ne bo sodelovala v kartelu‘, kar naj bi dokazovalo, da v tem obdobju ni več sodelovala v kartelu. Vendar Komisija ugotavlja, da ni gotovo, da je ,kartel‘, na katerega je napoteno v tej izjavi, kartel za JPN ali klub Italia. Vsekakor je bila družba Trame še naprej dejavno prisotna, njen primer pa je bil še naprej predmet preučevanj in razprav na različnih sestankih kluba Italia v zvezi s cenami in razdelitvijo strank po tem datumu. Zato te izjave ni mogoče šteti za javni odmik od kartela […]“

208    Tretjič, da bi podkrepila trditev o sodelovanju družbe Trame v kartelu v obdobju enega leta in petih mesecev, je Komisija še navedla:

„Družba SLM poleg tega prav tako potrjuje sodelovanje družbe Trame na sestankih kluba Italia, družba Tréfileurope pa potrjuje sodelovanje družbe Trame v klubu Italia, tudi ko so se pojavile napetosti med njo in preostalimi člani skupine“ (izpodbijani sklep, točka 472 obrazložitve in fine).

209    Zato je Komisija menila, da „se je sodelovanje [družbe Trame] v klubu Italia začelo […] 4. marca 1997 in se je neprekinjeno nadaljevalo do 19. septembra 2002 [datum pregledov]“ (izpodbijani sklep, točka 473 obrazložitve in fine).

 (b) Analiza

210    Komisija ugotovitev, da je družba Trame sodelovala v kartelu v obdobju enega leta in petih mesecev, utemeljuje s povezavo dveh sklopov dokazov: prvič, dokazov o sodelovanju družbe Trame na več sestankih v obdobju enega leta in petih mesecev in, drugič, dokazov o neprekinjenosti sodelovanja družbe Trame pri kršitvi, tudi če ni bila navzoča na sestankih kluba Italia.

 Elementi v zvezi z neposrednim sodelovanjem družbe Trame na sestankih

211    Iz zgoraj navedenega izhaja, da družba Trame za obdobje enega leta in petih mesecev priznava le udeležbo na dveh sestankih, ki so se ju udeležili člani kluba Italia, to je sestankih 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002, s katerima se je to obdobje začelo oziroma končalo, medtem ko je Komisija v izpodbijanem sklepu navedla še tretji sestanek, to je sestanek 30. julija 2002.

212    Komisija je v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva navedla, da udeležba družbe Trame na sestanku kluba Italia 30. julija 2002 izhaja iz izjave, ki jo je podala družba CB v okviru prijave zaradi prizanesljivosti. To je edini dokument, ki ga v zvezi s tem navaja Komisija. V tej izjavi je družba Trame navedena med udeleženci sestanka 30. julija 2002, ki je opredeljen kot „srečanje za analizo trga trižičnih pramenov v Italiji“ (priloga E.32 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

213    Vendar taka trditev, vključena v rubriko v preglednici, ki na kratko povzema različne sestanke kluba Italia, ni podkrepljena z drugimi elementi, ki bi omogočili potrditev njene vsebine. Po drugi strani rokopisni zapisnik s tega sestanka, ki ga je predložila družba ITC v okviru prijave zaradi prizanesljivosti in ki ga Komisija prav tako navaja v rubriki v zvezi s sestankom 30. julija 2002 iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu, ne vsebuje ničesar, kar bi kazalo na udeležbo družbe Trame na tem sestanku, niti niso v njem omenjene informacije v zvezi s to družbo (str. 16194–16197 spisa upravnega postopka).

214    Torej je mogoče udeležbo družbe Trame na sestankih kluba Italia, ki so potekali v obdobju enega leta in petih mesecev, pravno zadostno dokazati le z elementi, navedenimi v izpodbijanem sklepu v zvezi s sestankoma 10. aprila 2001 in 16. septembra 2002 v združenju Federacciai.

 Elementi v zvezi z omenjanjem položaja družbe Trame v njeni odsotnosti

215    Komisija je poleg zgoraj navedenih elementov še menila, da na sodelovanje družbe Trame v kartelu v obdobju enega leta in petih mesecev kaže tudi to, da so preostali člani kluba Italia o položaju te družbe razpravljali na več sestankih, čeprav se jih ta ni udeležila. Po mnenju Komisije so bile take razprave mogoče le, če je družba Trame preostale člane kluba Italia še naprej obveščala o svojem položaju, to pa naj bi dokazovalo neprekinjenost njenega sodelovanja pri tem sestavnem delu kršitve.

 – Izjavi družb SLM in Tréfileurope

216    Uvodoma je treba opozoriti, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je Komisija menila, da elemente, ki jih ima na voljo kot dokaz o sodelovanju družbe Trame v kartelu kljub temu, da se ta družba ni udeležila sestankov kluba Italia med 10. aprilom 2001 in 16. septembrom 2002, potrjujeta izjavi družb SLM in Tréfileurope.

217    Komisija je v odgovor na ukrepe procesnega vodstva predložila vsebino dopisa družbe SLM tej instituciji z dne 25. oktobra 2002 (priloga E.36 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva), iz katere je razvidno, da sta se dva predstavnika družbe SLM leta 1999 ter v letih 2000, 2001 in 2002 udeležila sestankov s predstavniki drugih italijanskih proizvajalcev.

218    Podjetja, ki jih v zvezi s tem navaja družba SLM, so: Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in Trame za sestanke na vodstveni ravni ter Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope, Trame in Tycsa za sestanke na ravni prodajalcev.

219    Iz izpodbijanega sklepa je še razvidno, da je Komisija v odgovor na pripombo družbe Trame, da v tej izjavi družbe SLM ni izrecno naveden datum sestankov, ki se jih je udeležil eden ali drugi od predstavnikov družbe Trame, ki ju navaja družba SLM, pojasnila, da navedeno izjavo „dopolnjujejo dokumenti iz tistega časa, v katerih so navedeni natančni datumi teh sestankov“ (opomba k točki 472 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

220    Da bi lahko šteli, da je vsebina izjave družbe SLM podkrepljena, je treba to izjavo kot tako torej potrditi še z drugimi dokazi, na kar opozarja tudi Komisija. K temu je treba še dodati, da je Komisija v izpodbijanem sklepu v zvezi s tem menila, da informacije, ki jih je predložila družba SLM med upravnim postopkom, nimajo bistvene dodane vrednosti v primerjavi z informacijami, s katerimi je že razpolagala. Natančneje, Komisija je med drugim opozorila, da je opis sestankov, ki so potekali na vodstveni ravni in ravni prodajalcev, nenatančen in da izhaja že iz predhodno obstoječih dokazov (točke od 1126 do 1129 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

221    V zvezi z vsebino izjav družbe Tréfileurope je Komisija v odgovor na ukrepe procesnega vodstva navedla, da ne more dati podrobnejših informacij o napetostih med družbo Trame in člani kluba Italia, na katere se sklicuje to podjetje, saj se je Komisija s temi napetostmi seznanila le prek trditev družbe Tréfileurope. Iz spisa še izhaja, da to podjetje sicer res omenja družbo Trame za obdobje od leta 1997 do začetka leta 2001, vendar pa v nadaljnjih omembah „Italijanov“, zlasti v zvezi s poznejšim obdobjem vključevanja italijanskih podjetij v klub Evropa, ni nikjer posebej navedena družba Trame. Te družbe ni niti med podjetji, za katera se predstavnik družbe Tréfileurope spomni, da jih je srečal na prvih sestankih, na katerih se je maja in oktobra 2000 obravnavalo to vključevanje (priloga F.5 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

222    Tudi v tem primeru je treba izjave, ki jih je dala družba Tréfileurope v okviru prijave zaradi prizanesljivosti, da bi jih lahko upoštevali, podkrepiti z elementi, s katerimi je mogoče pravno zadostno dokazati, da je družba Trame v obdobju enega leta in petih mesecev sodelovala v kartelu, čeprav Komisija ne more dokazati njene neposredne udeležbe na sestankih kluba Italia med 10. aprilom 2001 in 19. septembrom 2002. Zgolj to, da je družba Trame italijanski proizvajalec, ali to, da je od marca 1997 do aprila 2001 sodelovala z „Italijani“ pri notranji razsežnosti kluba Italia, v zvezi s tem ne zadostuje, če ni mogoče z ničimer dokazati neprekinjenosti tega sodelovanja do septembra 2002.

 – Sestanek 10. junija 2001

223    Prvi sestanek, ki ga navaja Komisija kot dokaz, da je družba Trame po sestanku 10. aprila 2001 še naprej sodelovala v klubu Italia, je sestanek, ki je potekal dva meseca pozneje, to je 10. junija 2001. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM ter oseba, ki je delala za družbi CB in Austria Draht.

224    Komisija je v tej rubriki v zvezi z vsebino sestanka 10. junija 2001 navedla: „[p]reglednica, ki prikazuje tržni delež v tonah in v odstotkih [družb Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM] na eni strani (to je 89 % trga ali 106.800 ton) ter družb Trame, TY, DWK in Austria Draht na drugi strani (to je 13.200 ton ali 11 % trga)“.

225    Vir teh informacij je dokument, ki je bil med pregledom zasežen pri družbi ITC (priloga E.37 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

226    Kot sicer navaja Komisija, se v tej preglednici razlikuje med dvema kategorijama podjetij: na eni strani glavnimi člani kluba Italia, to je njegovimi štirimi prvotnimi člani (družbe Redaelli, CB, Itas in ITC), družbo Tréfileurope, ki je usklajevala klub Italia in klub Evropa, ter družbo SLM, ki je v tem obdobju izvažala tudi zunaj Italije, na drugi strani pa drugimi podjetji, ki prodajajo v Italiji, in sicer družbami Trame, Tycsa, DWK in Austria Draht.

227    Izkazalo se je še, da ta preglednica poleg imen podjetij vsebuje tri stolpce: prvi stolpec se nanaša na količine, v njem pa je med zgoraj navedeni kategoriji razdeljenih 120.000 ton; v drugem stolpcu je opredeljen odstotni delež, ki ga te količine predstavljajo v navedenih dveh kategorijah (to je skupaj 89 % za proizvajalce iz prve kategorije in 11 % za gospodarske subjekte iz druge kategorije); tretji stolpec vsebuje dve vrsti vrednosti, in sicer na novo izračunane odstotne deleže za proizvajalce iz prve kategorije (ti odstotni deleži so izračunani na podlagi razdelitve med proizvajalci iz prve kategorije zgolj količin, ki jih je prodalo teh šest proizvajalcev, ne pa količin, ki so jih prodali vsi proizvajalci) ter zaokrožene nove količine za proizvajalce iz druge kategorije (te količine so se s 13.200 povečale na 14.000 ton).

228    V zvezi z družbo Trame so v to preglednico vključeni ti podatki: 4920 ton (prvi stolpec), 4,10 % (drugi stolpec) in 5500 ton (tretji stolpec). Naj za primerjavo navedemo, da so za družbo ITC zabeleženi podatki 22.500 ton (prvi stolpec), 18,75 % (drugi stolpec, to je delež družbe ITC v primerjavi s skupno vrednostjo 120.000 ton) in 21,07 % (tretji stolpec, to je delež družbe ITC, če se upošteva le prodaja vseh šestih proizvajalcev iz prve kategorije).

229    S tako poročano vsebino tega sestanka ni mogoče pravno zadostno dokazati, da je bila vir zgoraj navedenih informacij družba Trame.

230    Zadevna razprava je namreč potekala med predstavniki šestih proizvajalcev iz prve kategorije, zato je mogoče sklepati, da so ti ocenili količine, ki jih prodajo gospodarski subjekti iz druge kategorije na italijanskem trgu. Take ocene so lahko natančne – kot to velja za podatke iz prvega stolpca – vendar je to mogoče pojasniti s poznavanjem trga in akterjev na njem. Ni presenetljivo, da lahko šest glavnih proizvajalcev, ki skupaj obvladujejo skoraj 90‑odstotni delež prodanih količin, v prizadevanju za določitev tržnih deležev oceni količine, ki jih prodajo preostali štirje proizvajalci, ki poslujejo na tem trgu. Taka razlaga je vsaj toliko skladna in verjetna kot razlaga, ki jo ponuja Komisija, ki meni, da je lahko le družba Trame predložila podatke, ki jo zadevajo in so povzeti v preglednici, o kateri se je razpravljalo na sestanku, na katerem se je zbralo šest glavnih italijanskih proizvajalcev.

 – Sestanek 12. julija 2001

231    Drugi sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 12. julija 2001. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM ter družbe DWK, WDI in Nedri.

232    Komisija je v tej rubriki zlasti navedla, da se je sestanek 12. julija 2001 nanašal na evropski trg in predvsem na zahtevo italijanskih proizvajalcev, da dobijo 60.000 ton. Komisija je izrecno navedla, da iz rokopisnega zapisnika v zvezi s tem sestankom, ki ga je predložila družba ITC, izhaja, da so udeleženci tega sestanka „natančneje razpravljali o izvozu družb Itas, CB, ITC in SLM (brez izvoza družb Trame in Redaelli) v obdobju od junija 2000 do junija 2001“. Na podlagi zapiskov je „skupni obseg izvoza sedemžičnih pramenov za ta štiri podjetja znašal 32.872 ton, ki so bile izvožene v 14 držav in porazdeljene, kot je navedeno spodaj: ,Itas 2889 ton; CB 12.427 ton; ITC 12.861 ton; SLM 2685 ton; AFT: –; Redaelli 17.000 ton (+ 4000 ton trižičnih pramenov in 5000 ton valjane žice); Trame 1000 ton (enako kot ITC)‘“. V zapiskih je še navedeno „30.862 sporazum MT + 10 % dodatka (razdeljeno med vse Italijane)“. Hkrati je pojasnjeno, da je iz zapiskov družb Nedri in SLM razvidno, da so za družbe CB, Itas, ITC in SLM navedene glavne države izvoza.

233    Vir teh informacij so pripravljalni zapiski in rokopisni zapisnik s sestanka, ki jih je pripravila družba Nedri, dokumenti, zaseženi pri družbah ITC, SLM in Itas, informacije, ki so jih predložile družbe CB, SLM in Tréfileurope v okviru sodelovanja s Komisijo, ter rokopisni zapisnik s sestanka, ki ga je pripravila družba ITC (priloga E.38 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva). V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ima Komisija na voljo številne dokaze o vsebini sestanka 12. julija 2001. To je še toliko pomembneje, ker so te dokaze predložili člani obeh klubov, ki so se udeležili tega sestanka, to je kluba Evropa in kluba Italia.

234    S tako dokumentirano vsebino sestanka 12. julija 2001 samo po sebi pa še ni mogoče dokazati, da je družba Trame kljub temu, da se tega sestanka ni udeležila, še naprej sodelovala v klubu Italia.

235    V več dokumentih je sicer res navedena količina 1000 ton, ki se ujema s „pošiljkami [družbe Trame] v tujino“. Vendar se taka informacija v razpravah pojavlja le naključno. Poleg tega se ta prodaja verjetno ujema s prodajo družbe Trame v Združenem kraljestvu, ki na podlagi izpodbijanega sklepa ni spadalo med države, vključene v omejevalni sporazum. Verjetnejša je domneva, da je v razpravi med člani kluba Italia in člani kluba Evropa v zvezi z evropskim trgom, vključno z Združenim kraljestvom in Irsko, informacijo v zvezi z družbo Trame predložilo eno od podjetij, ki so se udeležila sestanka, in sicer na lastno pobudo, ne pa – kot trdi Komisija – na zahtevo družbe Trame, ki bi želela tako dobiti del izvozne kvote, ki jo je klub Evropa dodelil Italijanom, kar zadeva ozemlja, na katera se je nanašal ta klub. Iz dokumentov, predloženih v zvezi s tem sestankom, je še razvidno, da so se razprave večinoma nanašale na izvoz družb CB, Itas, ITC in SLM, za katere so navedeni natančni podatki, kar za družbi Redaelli in Trame ne drži.

236    V zvezi s tem obstaja več dokumentov z veliko dokazno močjo. Najprej je to dokument, ki ga je družba SLM predložila Komisiji 25. oktobra 2002 (str. 16807 spisa upravnega postopka) in se nanaša na sestanek 12. julija 2001. V tem dokumentu so na „izpisku pošiljk iz Italije v tujino“ dejansko navedene „pošiljke družbe Trame 1000 ton“. Vendar ta izpisek iz navedenega dokumenta vsebuje še dve navedbi, in sicer, prvič, „pošiljke skupine 30.872 ton“ in, drugič, „pošiljke družbe Redaelli 17.000 ton (+ 4000 ton trižičnih pramenov in 5000 ton valjane žice)“. Iz drugega dela tega dokumenta je še razvidno, da so pošiljke skupine porazdeljene, kot je navedeno spodaj: „Itas 2889; CB 12.427 ton; ITC 12.861 ton; SLM 2685 ton; AFT: –; skupaj 30.872“, ter da so „države, pomembne za Italijane“, naslednje: „Itas: Nemčija; CB: Nemčija in Francija; ITC: Francija; SLM: Nemčija in Francija“. Ta dokument torej jasno razlikuje med „skupino“ in družbo Trame, ki ni omenjena kot članica navedene skupine.

237    Torej ne drži – kot trdi Komisija –, da navedba „30862 sporazum MT + 10 % dodatka (razdeljeno med vse Italijane)“ iz dokumenta družbe Nedri (str. 30850 spisa upravnega postopka) ali dokumenta družbe ITC (str. 5022 spisa upravnega postopka) „nedvomno“ vključuje družbo Trame, saj iz zgoraj navedenih dokumentov izhaja – iz dokumentov družb SLM in Nedri izrecno, iz dokumenta družbe ITC pa implicitno –, da se izraz „Italijani“ nanaša na družbe „Itas, CB, ITC in SLM“, ne pa tudi na družbo Trame.

 – Elektronsko sporočilo, ki ga je družba SLM 13. julija 2001 poslala družbi ITC

238    Komisija je v odgovorih na ukrepe procesnega vodstva opozorila, da je družba SLM v elektronskem sporočilu z dne 13. julija 2001, ki je bilo zaseženo med pregledom (str. 5272 spisa upravnega postopka), družbi ITC poslala preglednico, naslovljeno „Sedemžični prameni 2001“, ki je vsebovala podatke v zvezi s količinami, ki jih je v letu 2001 prodalo 10 podjetij, in sicer družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope, SLM, Trame, Tycsa, DWK in Austria Draht, številnim strankam (glej rubriko v zvezi s tem dokumentom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu; ta preglednica je bila kot priloga poimenovana „trefolo pulito“). Ista preglednica je bila priložena tudi elektronskemu sporočilu, ki ga je družba SLM poslala družbi ITC 4. februarja 2002 (str. 5281 spisa upravnega postopka), vendar je bila v tem primeru poimenovana „ipotesis mercato trefolo 2002“.

239    Po mnenju Komisije je iz teh podatkov razvidno – zlasti iz dejstva, da ta preglednica vsebuje natančno število ton na stranko in odstotni delež dodatnih kvot za vsako podjetje – da take informacije nikakor niso splošni podatki, ki jih je mogoče preprosto pridobiti pri strankah ali drugih proizvajalcih, kot trdi družba Trame.

240    Po preučitvi se je dejansko izkazalo, da so za 400 italijanskih strank predloženi natančni podatki (običajno zaokroženi na 10 ali 5 enot), kar zadeva količine, ki jih je prodalo zgoraj navedenih 10 podjetij. Vendar je treba v nasprotju s trditvami Komisije – in kot je na to opozorila družba Trame – ugotoviti, da se tudi v tej preglednici razlikuje med dvema kategorijama gospodarskih subjektov. Iz končnega povzetka, v katerem je količina sedemžičnih pramenov, prodana na italijanskem trgu (to je 119.200 ton v letu 2001), razdeljena med 10 podjetij, je namreč razvidno, da se v njem razlikuje med, na eni strani, družbami Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM, za katere so navedeni tudi podatki v zvezi z realizirano prodajo in začasni podatki o prodaji („percentuali spettanti“/„percentuali provvis.“/„quote spettenti“/„quote provvisorie“/„differenze“), ter, na drugi strani, drugimi gospodarskimi subjekti, to je družbami Trame, Tycsa, DWK in Austria Draht, za katere so navedeni le podatki v zvezi s količino, prodano v letu 2001, in ustreznimi odstotnimi deleži (za družbo Trame so to podatki „6960 ton“, to je „5,84 %“ od 119.200 ton, prodanih v letu 2001; družba Trame je omenjena tudi kot dobaviteljica 20 strank, navedenih v tej preglednici).

241    Torej ob upoštevanju tega razlikovanja ni mogoče – kot to predlaga Komisija – a priori zavrniti možnosti, da so informacije iz te preglednice v zvezi z družbami Trame, Tycsa, DWK in Austria Draht (pri čemer je bilo zadnjenavedeno podjetje v posebnem položaju, saj je njegov komercialni zastopnik v Italiji delal tudi za družbo CB) lahko ocene družb Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM na podlagi podatkov, s katerimi so skupaj razpolagale, ali stikov, ki so jih morda imele s svojimi strankami.

242    Ugotoviti je še treba, da so se nekatere navedbe iz preglednice, ki jo je družba SLM poslala družbi ITC v elektronskem sporočilu z dne 13. julija 2001, izkazale za predpostavke, kar je razvidno na primer iz zaznamkov „???“, „??? TM“ ali „??? TYS“ v stolpcu „opombe“ ob podatkih v zvezi z 10 proizvajalci.

243    Poleg tega je treba ugotoviti, da ta preglednica ni nič novega, saj spada v okvir nenehnih prizadevanj, ki so v klubu Italia potekala od leta 1995, da bi opredelili stranke in dobavljeni obseg, kar zadeva sedemžične pramene (točka 441 in naslednje obrazložitve izpodbijanega sklepa). Komisija je v zvezi s tem med pregledi zasegla zelo veliko dokazov – ali so ji bili ti predloženi v okviru prijav zaradi prizanesljivosti –, iz katerih je razvidno, da so se večkrat pripravili seznami strank, da bi tako opredelili in ocenili količine, ki jo jih prodali člani kluba Italia in drugi proizvajalci, prisotni v Italiji. Obstaja na primer preglednica, naslovljena „mercato italiano trefolo CAP anno 98“, v kateri je naštetih 383 strank z navedbami za družbe Redaelli, CB, Itas, ITC in Tréfileurope ter praznimi stolpci za družbe SLM, Trame, DWK in Austria Draht (glej rubriko v zvezi z letom 1998 iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu) (str. od 29639 do 29646 spisa upravnega postopka). Še druge preglednice se nanašajo na „ripartizione spedizione trefolo italia anno 1998 in ton“ s primerjavo v zvezi z letom 1999 ali na „ripartizione spedizione trefolo italia anno 1999 in ton“ za številne stranke, kar zadeva družbe Redaelli, CB, Itas, ITC in Tréfileurope (str. 29655–29670 spisa upravnega postopka). Obstajajo še druge preglednice, ki poleg napotil na družbe Redaelli, CB, Itas, ITC in Tréfileurope vključujejo tudi podatke v zvezi z družbami Trame, SLM, Austria Draht, DWK in Tycsa (str. od 5640 do 5643 in od 29671 do 29689 spisa upravnega postopka).

 – Sestanek 30. avgusta 2001

244    Tretji sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 30. avgusta 2001. Komisija je v rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu zlasti navedla, da se je med tem sestankom družb Itas, ITC in SLM razpravljalo o „natančni dodelitvi strank, tudi za družbe SLM, Redaelli, CB, Trame in [osebo, ki je delala za družbo CB in za družbo Austria Draht]“, ter da „družba Trame želi prodati svoje tovarne“ in „se je odločila, da ne bo sodelovala v kartelu“.

245    Vir teh informacij sta dva dokumenta v zvezi s sestankom 30. avgusta 2001: prvi je rokopisni zapisnik, ki ga je predložila družba ITC v okviru prijave zaradi prizanesljivosti (v nadaljevanju: prvi dokument, str. 16158 spisa upravnega postopka), drugi pa natipkan zapisnik, zasežen pri družbi ITC med preiskavo (v nadaljevanju: drugi dokument, str. 4989 spisa upravnega postopka) (priloga E.39 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

246    Kot je navedla Komisija, prvi dokument vsebuje natančne navedbe, naslovljene „Richieste Trame“ (zahteve družbe Trame), kar zadeva 23 strank, povezanih z družbo Trame.

247    Ta dokument vsebuje še druge manj natančne navedbe v zvezi s strankami, kar zadeva družbe SLM, Redaelli in CB. Iz prvega dokumenta je namreč jasno razvidno, da je ob vsaki od 23 strank, navedenih v zvezi z družbo Trame, zapisana količina v tonah. Poleg tega je za 15 od teh strank ob robu zapisan znak „x“ v pomenu „OK“, za devet preostalih pa znak „–“ v pomenu „no“. Ob treh strankah je zabeležen še vprašaj, ob štirih drugih pa zaznamek „exl“, ki verjetno pomeni ekskluzivno stranko. Skupna količina, navedena za 23 strank družbe Trame, znaša 6520 ton. Te količine se sicer včasih – ne pa vedno – prekrivajo s količinami, navedenimi v elektronskem sporočilu z dne 13. julija 2001.

248    V tem primeru lahko zaradi uporabe izraza „zahteva“, stopnje natančnosti zgoraj navedenih informacij in obravnave, ki so jim jo namenile družbe Itas, ITC in SLM, štejemo, da je – kot predlaga Komisija – vir „zahtev“ v zvezi s strankami, o katerih se je razpravljalo na sestanku 30. avgusta 2001, verjetno družba Trame. S temi navedbami je tako mogoče dokazati obstoj stikov med člani kluba Italia in družbo Trame, kar zadeva „natančno dodelitev strank“, kot je bilo to navedeno v izpodbijanem sklepu.

249    Po drugi strani se je izkazalo, da je družba ITC v drugem dokumentu navedla, da se je družba Trame odločila, da ne bo sodelovala v kartelu (točka 4989 spisa upravnega postopka). Besedilo dokumenta je:

„5.      Družba Trame: vztraja pri prodaji poslovne enote trižičnih in sedemžičnih pramenov. Trenutno proizvede 6000 ton sedemžičnih pramenov in 9000 ton trižičnih pramenov; njene naprave so zastarele. Prostovoljno ne sodeluje v kartelu. Tudi naši konkurenti so seznanjeni s pobudo.“

250    Na podlagi tako navedene vsebine drugega dokumenta vsekakor ni mogoče trditi, da je družba Trame posredno sodelovala v klubu Italia. V nasprotju z navedbami Komisije te trditve ni mogoče razumno razlagati, kot da se nanaša na klub Evropa, saj se navedene količine v zvezi z družbo Trame nanašajo na Italijo.

251    Vendar je bilo po preučitvi vsebine celotnega drugega dokumenta ugotovljeno, da je le malo verjetno, da se ta nanaša na isti sestanek, kot so se ga udeležile družbe Itas, ITC in SLM 30. avgusta 2001. Čeprav je namreč drugi dokument naslovljen „zapisnik“ in je v njem naveden datum 30. avgust 2001, je v tem dokumentu povzeta vsebina točk, o katerih je tistega dne razpravljal „upravni odbor“. V točki 1 tega zapisnika je med drugim omenjen načrt za sodelovanje z eno od italijanskih univerz, kar ni navedeno kot predmet razprav na sestanku kluba Italia.

252    Zato je verjetna domneva, da je razprava v zvezi s točko 5 drugega dokumenta, ki je povzeta v točki 249 zgoraj, potekala le v upravnem odboru družbe ITC, ne pa v klubu Italia.

253    V takih okoliščinah drugi dokument in vanj vključeni sklic na nesodelovanje družbe Trame v kartelu kot tak ne omogoča zanikanja tistega, kar je mogoče konkretno izpeljati iz vsebine prvega dokumenta, in sicer da so 30. avgusta 2001 trije člani kluba Italia razpravljali o „zahtevah“ v zvezi s 23 strankami družbe Trame, na podlagi katerih so družbe Itas, ITC in SLM sprejele negativne ali pozitivne odločitve.

254    Čeprav so se družba ITC in verjetno tudi drugi gospodarski subjekti zavedali, da želi družba Trame izstopiti iz sektorja JPN, ter so hkrati vedeli, da te družbe ni mogoče šteti za enega glavnih članov kluba Italia, to nikakor ne izključuje možnosti, da je želela družba Trame izkoristiti nekatere vidike kluba Italia, še zlasti v zvezi z njegovo notranjo razsežnostjo, kot to izhaja iz prvega dokumenta.

 – Sestanek 1. oktobra 2001

255    Četrti sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 1. oktobra 2001. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM.

256    Komisija je v tej rubriki v zvezi z vsebino sestanka 1. oktobra 2001 navedla: „družba ITC: razprava v zvezi z dodelitvijo strank in uvozom […/] ,Španija ne upošteva sporazumov, […] je že presegla 4000 in so že na 6000‘. Predlog družb Trame-Emesa za prodajo v celoti ali delno (samo CAP). Izkazalo se je, da želi Trame kvoto 8,7“ in „Zapiski družbe Redaelli: razdelitev zunanje kvote“.

257    Vir teh informacij so dokumenti, zaseženi pri družbah ITC in Redaelli med pregledom, ter prijava družbe ITC zaradi prizanesljivosti (priloga E.40 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

258    Po preučitvi dokazov, ki jih je v zvezi s tem predložila Komisija, je bilo ugotovljeno, da zapisnik v zvezi s sestankom 1. oktobra 2001, ki ga je pripravila družba ITC, dejansko vsebuje navedbo „družba Trame – trižični prameni 23/25.000 [skupna velikost trga] želi 8,7 – sedemžični prameni 6000“.

259    Družba Trame je v zvezi s tem v okviru ukrepov procesnega vodstva navedla, da se je kvota 8,7 ujemala z vrednostjo, ki ji je bila predlagana, da bi dosegli sporazum tudi v zvezi s trižičnimi prameni, in da ta poskus razširitve sporazuma na trižične pramene ni uspel, „zgolj zaradi izčrpnosti“ pa je še dodala, da se tega sestanka ni udeležila.

260    Vendar je treba ugotoviti, da sicer ni sporno, da se družba Trame tega sestanka ni udeležila, je pa iz zapisnika, ki ga je pripravila družba ITC v času nastanka dejstev, kljub temu razvidno, da so na sestanku 1. oktobra 2001 navzoča podjetja razpravljala o želji – ki so jo pripisala družbi Trame – da ta družba dobi določeno kvoto trižičnih pramenov. Glede na vsebino tega dokumenta ter ob upoštevanju stopnje natančnosti zahtevane količine (8700 ton) in dejstva, da to navedbo potrjuje še drugi dokument v zvezi s poznejšim sestankom, je verjetnejša domneva, ki jo predlaga Komisija, in sicer da je to zahtevo podala družba Trame, ne pa – kot trdi ta družba – da so ji to količino predlagali člani kluba Italia.

 – Sestanek 23. oktobra 2001

261    Peti sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 23. oktobra 2001. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne med drugim: družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM.

262    Komisija je v tej rubriki v zvezi z vsebino sestanka 23. oktobra 2001 navedla: „[p]rodajne kvote, določene za italijanske proizvajalce[, in p]rimerjava z realizirano prodajo 30. septembra 2001 (to je skupaj 74.814 ton)“. K temu je še dodala, da je bil ob podatkih v zvezi z družbami „Trame, Spagna, Austria in DWK“ naveden vprašaj.

263    Vir teh informacij je dokument, zasežen pri družbi ITC med pregledom (priloga E.41 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

264    V tem dokumentu, ki na datum 30. septembra 2001 primerja realizirano prodajo glede na predvideno prodajo, je dejansko takoj za napotilom na družbo Trame zaznamek „?!“, kar velja tudi za družbe Spagna, Austria in DWK. Prav tako se je po preučitvi tega dokumenta še enkrat izkazalo (glej točki 226 in 240 zgoraj), da so podatki v zvezi s primerjavo prodaje navedeni le za družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM, pri katerih je za vsako od njih naveden ustrezen 100‑odstotni delež količine, ki so jo prodale, ne da bi se v tem primeru upoštevali tudi preostali štirje proizvajalci, ki prodajajo v Italiji.

265    Torej tega dokumenta ni mogoče upoštevati kot dokaz za to, da je družba Trame v tem času sodelovala na sestankih v zvezi s sedemžičnimi prameni v klubu Italia, čeprav se jih ni udeleževala.

 – Sestanek 11. januarja 2002

266    Šesti sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 11. januarja 2002. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile zastopane med drugim: družbe Redaelli, CB, Itas, ITC Tréfileurope in SLM.

267    Komisija je v tej rubriki v zvezi z vsebino sestanka 11. januarja 2002 navedla:

–        „[r]azprave o kupcih“;

–        „[i]zmenjava podrobnih informacij o količinah, ki so jih prodali proizvajalci (italijanski proizvajalci: družbe [Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM] in tuji proizvajalci: družbe Austria, DWK in Tycsa) v Italiji leta 2001“;

–        „[r]azprava o družbi Trame“;

–        „[p]roizvajalci, predviden in realiziran obseg prodaje ter razlike med njima za [družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM]“;

–        „[n]aslednji sestanek 22. januarja, konkretni predlogi: v največji mogoči meri zmanjšati število deljenih kupcev“.

268    Vir teh informacij sta rokopisna zapisnika v zvezi s tem sestankom, ki sta ju predložili družbi ITC in SLM med upravnim postopkom (priloga E.42 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

269    Po preučitvi teh dokumentov se je izkazalo, da v razpravi o strankah niso navedene informacije v zvezi z družbo Trame. Ime tega podjetja je omenjeno v zapisniku družbe ITC skupaj z dvema vrsticama besedila, katerega pomen ni bil razložen in tudi ni jasno razviden. Izpodbijani sklep verjetno napotuje na del v zvezi z „razpravo o družbi Trame“.

270    Poleg tega je treba še ugotoviti, da je, kar zadeva obseg prodaje desetih proizvajalcev, omenjenih v obeh zapisnikih, takoj ob imenu družbe Trame – ki mu sledi navedba „7000“ od skupnega obsega 112.524 oziroma 112.742 ton glede na zapisnik – zabeležen vprašaj, medtem ko ob natančnih podatkih v zvezi z družbami Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM vprašaja ni. Poleg tega se zdi, da se je o podatkih v zvezi z družbami Trame, Tycsa, Austria Draht in DWK razpravljalo, saj je v zapisniku družbe ITC veliko prečrtanih mest. Razprava v zvezi z družbo Trame je nihala med 7000 in 6000 tonami, pri čemer je bila nazadnje sprejeta ocena 7000, medtem ko je bil k prvotni oceni v zvezi z družbo Tycsa dodan zaznamek „OK“, številka pa je bila nato prenesena za podatke v zvezi z glavnimi proizvajalci.

271    Prav tako so v zvezi z razpravo o predvidenem in realiziranem obsegu prodaje za leto 2001 ter v zvezi s podatki za leta 1999, 2000 in 2001 med proizvajalci obravnavane le družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM. Družba Trame se v tem delu razprav ne pojavi.

272    Torej teh dokumentov ni mogoče upoštevati kot dokaz za to, da je družba Trame v tem času sodelovala na sestankih v zvezi s sedemžičnimi prameni v klubu Italia, čeprav se jih ni udeleževala.

 – Sestanek 22. januarja 2002

273    Sedmi sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 22. januarja 2002. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile zastopane med drugim: družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM.

274    Komisija je v tej rubriki v zvezi z vsebino sestanka 22. januarja 2002 navedla:

–        „[r]azprava o strankah, izmenjava informacij o cenah“;

–        „družba Trame želi 8700 ton“ ter „[p]redlog družbi Trame za leto 2002 (posebej seznam verjetnih strank) in sporazum za prihodnje: prvi stik med [predstavnikom družbe Tréfileurope in družbe Trame], nato razprava in potrditev s strani vseh“;

–        „[v] zapiskih je še navedeno: ponovna pridobitev vsak svojih strank in po potrebi izmenjava“.

275    Vir teh informacij sta rokopisna zapisnika v zvezi s tem sestankom, ki sta ju predložili družbi ITC in SLM med upravnim postopkom (priloga E.43 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

276    S preučitvijo teh dokumentov je bilo potrjeno, da se je sestanek nanašal na položaj družbe Trame. Hkrati je to tudi prva od treh točk, navedenih v zapisnikih družb ITC in SLM. Iz zapisnika družbe ITC je še razvidno, da so udeleženci tega sestanka vedeli, da „družba Trame želi 8700 ton“ od 27.000 ton, kolikor je obsegal trg trižičnih pramenov v letu 2001. V obeh zapisnikih je omenjen tudi sporazum med udeleženci sestanka, da se družbi Trame da predlog, pri čemer je v zapisniku družbe ITC dodatno pojasnjeno, da gre za predlog za leto 2002.

277    Očitno je, da so zgornji podatki nadaljevanje tistega, kar izhaja iz zapisnika družbe ITC v zvezi s sestankom 1. oktobra 2001 (glej točko 255 in naslednje zgoraj). Ti podatki kot celota kažejo na nenehna prizadevanja družbe Trame, da bi s člani kluba Italia dosegla sporazum v zvezi s trižičnimi prameni.

278    Glede na navedeno je mogoče od 1. oktobra 2001 šteti, da je družba Trame izrazila voljo, da se vrne v klub Italia, pri čemer je predstavila pogoje za svojo vrnitev, s katerimi so bili člani kluba Italia seznanjeni. Na podlagi tako izražene volje družbe Trame, s katero so bili člani kluba Italia od tega datuma seznanjeni, so ti člani 22. januarja 2002 zavzeli stališče. To je predlog, ki je omenjen v zvezi s tem sestankom in ki je moral pred potrditvijo še skozi dve fazi: najprej sta morala predstavnik kluba Italia (ki je moral biti predstavnik družbe Tréfileurope) in predstavnik družbe Trame navezati stik, nato pa so morali o njem razpravljati še vsi člani tega kluba in ga potrditi.

279    Vsekakor lahko na podlagi zgoraj navedenih dokumentov ugotovimo, da izraza „predlog“ in „seznam verjetnih strank“ kažeta na to, da družba Trame 22. januarja 2002 še vedno ni bila obravnavana kot polnopravna članica kluba Italia.

 – Sestanek 1. marca 2002

280    Osmi sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 1. marca 2002. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM.

281    Komisija je v tej rubriki navedla, da se je razpravljalo o prodaji v zvezi z italijanskimi strankami. Hkrati je še navedeno, da se je predstavnik družbe Tréfileurope srečal s predstavnikom družbe Trame, kot to izhaja iz zapisnika družbe ITC v zvezi s tem sestankom, ki je bil zasežen med pregledom (priloga E.44 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

282    Ta sestanek se torej vsebinsko ujema s tem, kar je bilo rečeno na sestanku 22. januarja 2002, saj dokazuje, da je bil predvideni stik vzpostavljen.

 – Sestanek 10. junija 2002

283    Deveti sestanek, ki ga navaja Komisija, je sestanek 10. junija 2002. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: družbe CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM.

284    Komisija je v tej rubriki navedla, da je potekala razprava o prodajnih kvotah v Italiji in o dodelitvi strank za leto 2002. Navedeno je še: „družba Trame zelo zainteresirana za sporazum o strankah“, kot to izhaja iz zapisnika družbe ITC v zvezi s tem sestankom, ki je bil predložen v okviru prijave zaradi prizanesljivosti (priloga E.45 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

285    Izkazalo se je namreč, da je družba ITC v ta zapisnik (str. 16191 spisa upravnega postopka) vključila več navedb v zvezi z družbo Trame. Prvič, navedeno je, da ima družba Trame sporazum z eno od strank. Drugič, v okviru ocene trga trižičnih pramenov v Italiji (skupaj 24.375 ton) je tržni delež družbe Trame ocenjen na 7700 ton (to je 31,59 %). Tretjič, v zvezi z eno od strank je navedeno, da se „vse pusti družbi Trame“, in sicer v okviru razprave o več strankah, v kateri so sprejete odločitve, „s katerimi bodo vsi zadovoljni“. Četrtič, ta zapisnik vsebuje navedbo „družba Trame: zelo zainteresirana za sporazum o trižičnih pramenih“.

286    Kot trdi Komisija, je treba v obravnavani zadevi šteti, da je pravno zadostno dokazano, da so člani kluba Italia upoštevali položaj družbe Trame, čeprav se ta ni udeležila sestanka, in da so svoje ravnanje prilagodili njenim pričakovanjem. Enak sklep je mogoče izpeljati v zvezi s sestankom 30. avgusta 2001, zlasti zaradi navedbe „zahteve družbe Trame“ v zapisniku s tega sestanka, pri čemer sklic na odločitev, da se „vse pusti družbi Trame“, in sicer v okviru razprave, katere namen je bil zagotoviti, da „bodo vsi zadovoljni“, skupaj s pojasnilom, da je družba Trame zelo zainteresirana za sporazum o trižičnih pramenih, kaže na to, da so imeli člani kluba Italia in družba Trame še vedno stike ter da je verjetna predpostavka, da so zadevni člani ravnali ob upoštevanju zahtev, ki jih je postavila ta družba.

 – Sestanek 16. septembra 2002

287    Nazadnje je treba še ugotoviti, da je ponovna vključitev družbe Trame v klub Italia dokazana z navzočnostjo te družbe na sestanku kluba Italia 16. septembra 2002 skupaj z družbami Redaelli, CB, Itas, Tréfileurope in SLM, to je sestanku, na katerem so potekale razprave o dodelitvi kvot za trižične in sedemžične pramene in o določitvi cen.

 (c) Ugotovitev

288    Iz zgoraj navedenega izhaja, da je trditev Komisije, da so člani kluba Italia po sestanku tega kluba 10. aprila 2001, ki se ga je družba Trame udeležila, razpravljali o njenem položaju in ga upoštevali na sestanku tega kluba 30. avgusta 2001, pravno zadostno dokazana (glej točko 244 in naslednje zgoraj).

289    Nato se je izkazalo, da Komisija za določeno obdobje ne more več pravno zadostno dokazati, da se lahko šteje, da je družba Trame še naprej sodelovala pri sporazumih, sklenjenih v klubu Italia, čeprav se ni udeleževala sestankov tega kluba.

290    Vendar je iz dokazov, predloženih v zvezi s tem, kljub temu razvidno, da se je s sestankom kluba Italia 1. oktobra 2001, ko je bila prvič zabeležena volja družbe Trame, da se vrne v klub Italia, če ji bo dodeljena kvota 8700 ton trižičnih pramenov (glej točko 255 in naslednje zgoraj), začel proces, ki naj bi omogočil njeno ponovno vključitev v ta klub.

291    Člani kluba Italia so vrnitev družbe Trame znova načrtovali 22. januarja 2002 (glej točko 273 in naslednje zgoraj), družba Trame pa se je prvič dejansko vrnila 10. junija 2002 (glej točko 283 in naslednje zgoraj), pri čemer je mogoče šteti, da so člani kluba Italia na ta datum znova prilagodili svoje ravnanje zaradi upoštevanja položaja družbe Trame, saj so odločili, da ji pustijo eno od strank, da „bodo vsi zadovoljni“.

292    Treba je še ugotoviti, da je vrnitev družbe Trame 16. septembra 2002 še toliko očitnejša, ker se je eden od njenih predstavnikov znova začel udeleževati sestankov kluba Italia (glej točko 287 in naslednje zgoraj).

293    Skratka, Splošno sodišče meni, da je treba le za obdobje od 30. avgusta 2001 do 10. junija 2002, to je približno devet mesecev, upoštevati neobstoj elementov, ki bi omogočali trditev, da je družba Trame sodelovala pri protikonkurenčnih ravnanjih, ki jih je mogoče pripisati članom kluba Italia.

294    V tem devetmesečnem obdobju tako ni mogoče z nobenim elementom iz spisa dokazati sodelovanja družbe Trame pri protikonkurenčnih sporazumih, sklenjenih v klubu Italia, niti tega, da bi člani zadevnega kluba menili, da tako sodelovanje obstaja, saj ti na primer niso mogli oceniti obsega prodaje družbe Trame na italijanskem trgu (glej točko 261 in naslednje zgoraj).

295    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je pogoj za uporabo sodne prakse v zvezi z distanciranjem v primeru udeležbe na sestanku (glej točko 97 zgoraj) ta, da Komisija dokaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi, ne da bi jim očitno nasprotovalo, s čimer v zadostni meri dokaže sodelovanje tega podjetja v kartelu.

296    Vendar v obravnavani zadevi ni pravno zadostno dokazano, da je družba Trame neposredno ali posredno sodelovala na katerem od sestankov kluba Italia med 30. avgustom 2001 in 10. junijem 2002. Poleg tega je mogoče na podlagi več elementov sklepati, da preostali člani kluba Italia v tem obdobju niso imeli natančne predstave o ravnanju družbe Trame na trgu. Zadovoljiti so se morali z ocenami, ugibanji o verjetnem ravnanju ali ugotovitvijo, da s položajem niso seznanjeni, na kar kažejo vprašaji v zapisnikih z zadevnih sestankov.

297    Zato je treba za ničen razglasiti tudi člen 1, točka 17, izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Komisija ugotovila, da je družba Trame sodelovala pri protikonkurenčnih ravnanjih v obdobju od 30. avgusta 2001 do 10. junija 2002. Preostale posledice zgoraj navedenega bodo v nadaljevanju obravnavane skupaj po preučitvi trditev strank.

 E – Obrobna vloga v kartelu

 1. Trditve strank

298    Družba Trame trdi, da je imela v kartelu le obrobno vlogo. V sodelovanje v njem naj bi jo prisilila vertikalno vključena podjetja, ki so lahko kot dobavitelji surovin pritiskala nanjo. Družba Trame naj bi se tako udeležila le omejenega števila sestankov, med katerimi je bil precejšen razmik (18 od 234 med letoma 1997 in 2002). To, da je bila njena vloga obrobna, naj bi bilo razvidno zlasti iz izjav, danih v okviru prijav zaradi prizanesljivosti. Družba Redaelli naj bi družbo Trame omenila le v enem odlomku, v katerem je poudarila, da se je to podjetje le občasno udeležilo sestankov med konkurenti. Izjavi družb ITC in DWK naj ne bi vsebovali za družbo Trame obremenilnih trditev. V izjavi družbe Tréfileurope naj družba Trame ne bi bila omenjena več kot dvakrat ali trikrat, pa še to postransko in ne da bi bila navedena vloga te družbe v kartelu. Prav tako naj bi predstavnik družbe ITC v svoji izjavi navedel, da „so imeli predstavniki družbe Trame na redkih sestankih, ki se jih je ta družba udeležila, vedno obrobno in popolnoma pasivno vlogo“, da „so preostali italijanski proizvajalci JPN, ki so se udeleževali sestankov kluba Italia, družbo Trame obravnavali kot neodvisen gospodarski subjekt, ki je na trgu samostojen in slabo predvidljiv, kar zadeva proizvodne in poslovne odločitve“, ali da „družba Trame pogosto ni predložila informacij, ki so jih od nje zahtevali preostali člani kluba Italia“. Upoštevati bi bilo treba tudi to, da družba Trame svojih proizvodov ni izvažala, medtem ko se je del razprav v klubu Italia nanašal na izvoz, ter da je bil bistveni del njenega prometa realiziran s prodajo trižičnih pramenov in valjane žice.

299    Družba Trame naj prav tako ne bi nikoli izvajala domnevnih sporazumov in naj bi se vedno poskušala izogniti zahtevam za pojasnila. Tako poslovno neodvisnost naj bi potrjevala zapisnik družbe ITC v zvezi s sestankom 20. julija 1999, na podlagi katerega je „družba Trame prisotna povsod“ (str. 16056 spisa upravnega postopka), in izjava družbe Tréfileurope, da je družba Trame pogosto ustvarjala napetosti z drugimi člani kluba Italia (str. 34619 spisa upravnega postopka). Poleg tega naj bi obseg prodaje družbe Trame nenehno naraščal, saj se je njena proizvodnja sedemžičnih pramenov od leta 1997 do leta 2002 s 1700 ton povečala na 7410 ton. Njen tržni delež naj bi se povečal v škodo konkurentov. Taki rezultati naj ne bi bili združljivi z morebitnimi načrti o razdelitvi trga. Tudi ko so bili taki načrti dejansko izdelani, naj jih družba Trame ne bi uporabljala, njeno poslovno ravnanje pa naj bi celo močno okrnilo njihovo učinkovitost.

300    Skratka, posebnosti sodelovanja družbe Trame v kartelu bi morale Komisijo napeljati na to, da bi zanjo uporabila več kot 5‑odstotno zmanjšanje globe; ta globa naj bi bila neustrezna, nesorazmerna in nerazumna.

301    Komisija te trditve izpodbija. V zvezi s tem opozarja, da je sodelovanje družbe Trame v kartelu potrjeno s številnimi dokumenti in izjavami. Prav tako bi bilo zmotno trditi, da je bilo sodelovanje družbe Trame v klubu Italia omejeno in redko, saj se je položaj te družbe omenjal tudi v njeni odsotnosti. Družba Trame naj ne bi dokazala, da ni sodelovala pri dejavnostih kluba Italia ali da ni upoštevala poslovnih informacij, izmenjanih s konkurenti. Kar zadeva domnevno neizvajanje sporazumov, naj občasno goljufanje v zvezi z določenimi cenami ali dodeljenimi strankami samo po sebi še ne bi dokazovalo neizvajanja omejevalnega sporazuma (glej točko 1018 obrazložitve izpodbijanega sklepa). V obravnavani zadevi naj bi se s 5‑odstotnim zmanjšanjem osnovnega zneska, ki je bilo odobreno družbi Trame na podlagi Smernic iz leta 2006, pravilno upoštevalo tako dejstvo, da je kršitev, pri kateri je sodelovala družba Trame, ena od najhujših kršitev konkurenčnega prava, kot tudi dejstvo, da je bilo sodelovanje te družbe pri kršitvi omejeno.

 2. Presoja Splošnega sodišča

302    V okviru tega tožbenega razloga se družba Trame sklicuje na, prvič, svoje obrobno sodelovanje pri kršitvi in, drugič, neobstoj učinkov tega sodelovanja. Splošneje družba Trame še trdi, da Komisija ni ustrezno upoštevala posebnosti njenega sodelovanja v kartelu, ko se je odločila, da ji prizna 5‑odstotno zmanjšanje globe, da bi tako upoštevala njeno majhno ali omejeno vlogo pri enotni kršitvi.

 (a) Elementi, ki naj bi kazali na olajševalno okoliščino

303    V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bili očitki, ki jih navaja družba Trame v okviru tega tožbenega razloga, v izpodbijanem sklepu preučeni z dveh vidikov, in sicer najprej v okviru preučitve trditev, katerih namen je dokazati olajševalno okoliščino v zvezi z „manjšo in/ali pasivno vlogo“ (izpodbijani sklep, oddelek 19.2.2.3), nato pa še v okviru preučitve trditev, katerih namen je dokazati olajševalno okoliščino v zvezi z „neuporabo/bistveno omejeno vlogo“ (izpodbijani sklep, oddelek 19.2.2.5) (glej točko 86 zgoraj).

304    Prvič, kar zadeva manjšo ali pasivno vlogo, je Komisija opozorila, da Smernice iz leta 1998 sicer res dopuščajo zmanjšanje zneska globe, če je imelo podjetje „izključno pasivno ali ,sledi mojemu vodji‘vlogo pri kršitvi“, vendar v Smernice iz leta 2006, ki se uporabljajo v obravnavani zadevi, ta koncept ni več vključen kot olajševalna okoliščina. Komisija meni, da podjetje, tudi če je njegova vloga zgolj pasivna ali posnemovalna, še vedno sodeluje v kartelu, tako da ima od njega poslovne koristi in preostale udeležence spodbuja k izvajanju sporazumov. Zato naj pasivna ali posnemovalna vloga ne bi bila olajševalna okoliščina. Po drugi strani naj bi Smernice iz leta 2006 nagrajevale „bistveno manjšo“ udeležbo pri kršitvi, če je bilo „ravnanje [zadevnega podjetja] na trgu konkurenčno in se je […] tako dejansko izognilo izvajanju […] sporazumov“. Vendar naj ne bi mogel nobeden od naslovnikov sklepa tega zadostno dokazati (točka 983 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

305    Obrobno je Komisija v izpodbijanem sklepu kljub temu preučila tudi morebitno uporabo Smernic iz leta 1998 za kršitev, ki se je končala 19. septembra 2002. Komisija je na splošno pojasnila, da „na podlagi Smernic o načinu določanja glob iz leta 1998 vsekakor nobena od strank ne bi bila upravičena do zmanjšanja globe zaradi pasivne vloge“. V obravnavani zadevi naj bi bil potreben „nizek profil, to je neobstoj aktivnega sodelovanja pri pripravi enega ali več protikonkurenčnih sporazumov“, ali celo „izključno pasivna vloga“ oziroma „popolna pasivnost“ (točka 984 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Vendar je v izpodbijanem sklepu še navedeno, da „Komisija priznava, da je bila v nasprotju [s položajem družb Socitrel, Companhia Previdente, Fapricela, Redaelli, SLM in Itas] vloga družb Proderac in Trame bistveno bolj omejena kot vloga preostalih udeležencev v kartelu, zato bi bilo treba tem podjetjem priznati zmanjšati globe“ (točka 992 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

306    Drugič, kar zadeva trditve, da družba Trame ni izvajala sporazumov, da je tudi motila omejevalni sporazum in da je na trgu ravnala konkurenčno, Komisija opozarja, da je v skladu s točko 29, tretja alinea, Smernic iz leta 2006 pravica do zmanjšanja zneska globe zaradi neuporabe omejevalnega sporazuma pogojena s tem, da okoliščine dokazujejo, da je bilo ravnanje podjetja v obdobju, ko je to sodelovalo pri sporazumih, ki pomenijo kršitev, na trgu konkurenčno in se je tako dejansko izognilo izvajanju teh sporazumov ali da je vsaj očitno in znatno kršilo obveznosti za izvajanje omejevalnega sporazuma, tako da je motilo samo delovanje tega sporazuma. Komisija v zvezi s tem navaja, da se je družba Trame, podobno kot vsi preostali naslovniki tega sklepa, redno udeleževala sestankov, na katerih so razpravljali o cenah, kvotah in kupcih ter jih preverjali. K temu je še dodala, da je izvajanje zadevnega omejevalnega sporazuma že zaradi njegove narave pomenilo veliko izkrivljanje konkurence. Komisija je vsekakor menila, da v obravnavani zadevi dejanskega vpliva tega omejevalnega sporazuma na trg ni mogoče izmeriti, zato ga pri izračunu osnovnega zneska ni upoštevala. Poleg tega po mnenju Komisije nobeno podjetje ni dokazalo, da se je dejansko izogibalo izvajanju sporazumov, ki pomenijo kršitev, s tem da je na trgu ravnalo konkurenčno, ali da je vsaj očitno in bistveno kršilo obveznosti za izvajanje tega omejevalnega sporazuma, tako da je motilo njegovo delovanje. Iz tega sledi, da ni bilo mogoče ugotoviti nobene olajševalne okoliščine v zvezi z izogibanjem izvajanju ali bistveno omejeno vlogo. (točke od 1013 do 1026 obrazložitve izpodbijanega sklepa)

307    Zato je Komisija družbi Trame (in družbi Proderac) priznala 5‑odstotno zmanjšanje osnovnega zneska (točka 1026 obrazložitve izpodbijanega sklepa). To je utemeljila tako:

„(1023)      Vendar je Komisija pripravljena sprejeti to, da je bilo sodelovanje družb Proderac in Trame pri kršitvi omejeno. Razlog za to je dejstvo, da sta ti stranki delovali na obrobju kartela, da sta imeli manj stikov z drugimi udeleženci v kartelu in da je bilo njuno sodelovanje pri kršitvi omejeno.“

„(1025)      Družba Trame se je udeležila le približno 18 sestankov kartela med 4. marcem 1997 in 19. septembrom 2002, vendar se je o njenem primeru ob več drugih priložnostih razpravljalo v njeni odsotnosti […] Kot potrjuje družba Tréfileurope, je bila družba Trame obrobni akter v klubu Italia, ki je ustvarjal napetosti z drugimi udeleženci kluba Italia. To je potrjeno z več dokumenti iz tistega časa. V zapisniku s sestanka 20. julija 1999 je bilo na primer navedeno, da družba Trame vleče v vse smeri, 4. septembra 2000 je potekala razprava o problematiki ,Trame‘, 30. avgusta 2001 je bilo rečeno, da se je družba Trame odločila, da ne bo sodelovala v kartelu, 11. januarja 2002 pa je potekala razprava s predmetom ,Trame‘.“

 (b) Analiza

308    Komisija je v točki 29, tretja alinea, Smernic iz leta 2006 pojasnila, da lahko zaradi upoštevanja olajševalnih okoliščin zmanjša osnovni znesek globe, „kadar zadevno podjetje dokaže, da je njegova udeležba pri kršitvi bistveno omejena, ter posledično prikaže, da je bilo v obdobju, ko je bilo podjetje udeleženo pri sporazumih, ki pomenijo kršitev, njegovo ravnanje na trgu konkurenčno in se je podjetje tako dejansko izognilo izvajanju teh sporazumov; samo dejstvo, da je bilo podjetje udeleženo pri kršitvi za krajše obdobje od drugih podjetij, se ne bo štelo kot olajševalna okoliščina, saj se ta okoliščina upošteva že v osnovnem znesku“.

309    V obravnavani zadevi je Komisija družbi Trame (enako kot družbi Proderac) priznala 5‑odstotno zmanjšanje globe, ki bi ji morala biti naložena zaradi sodelovanja pri kršitvi, kar je pojasnila v delu izpodbijanega sklepa, v katerem je obravnavala to olajševalno okoliščino. Komisija je v zvezi s tem po eni strani precej dvoumno sklenila, da olajševalna okoliščina, navedena v točki 29, tretja alinea, Smernic iz leta 2006, v obravnavani zadevi ni bila izpolnjena, po drugi strani pa, da je bilo sodelovanje družbe Trame pri enotni kršitvi kljub temu omejeno, s čimer je utemeljila 5‑odstotno zmanjšanje zneska globe, ki bi ji sicer morala biti naložena (točke 1022, 1023 in 1026 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

310    Komisija je v odgovor na ukrepe procesnega vodstva navedla, da po njenem mnenju obstaja razlika med „bistveno omejeno“ vlogo iz Smernic iz leta 2006 in „omejeno“ vlogo, ki je bila priznana družbi Trame v izpodbijanem sklepu.

311    Komisija je še pojasnila, da merilo, ki ga je opredelila v Smernicah iz leta 2006, v obravnavani zadevi sicer ni izpolnjeno, saj družba Trame ni predložila zahtevanih dokazov za to, da bi se lahko sklicevala na tako olajševalno okoliščino, vendar kljub temu meni, da je utemeljeno, da se razlikuje med stopnjami sodelovanja podjetij.

312    Komisija je za konec navedla, da 5‑odstotno zmanjšanje globe torej ne temelji na olajševalni okoliščini iz točke 29, tretja alinea, Smernic iz leta 2006, ampak ga je odobrila na podlagi svoje diskrecijske pravice, da bi se tako ustrezno upoštevala vloga družbe Trame, in sicer z ustreznim zmanjšanjem globe glede na njeno sodelovanje v kartelu.

313    Treba je opozoriti – kot je navedla Komisija v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva – da seznam olajševalnih okoliščin iz točke 29 Smernic iz leta 2006 ni izčrpen, na kar jasno kaže dejstvo, da je ta seznam uveden z izrazom „kot so“ (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2011, Aragonesas Industrias y Energía/Komisija, T‑348/08, ZOdl., EU:T:2011:621, točki 279 in 280).

314    Poleg tega iz sodne prakse še izhaja (glej točke 96 in od 98 do 103 zgoraj), da mora Komisija pri določanju zneska globe, ki ga je treba naložiti podjetju za sankcioniranje njegovega sodelovanja pri enotni kršitvi, to sankcijo individualizirati glede na posebnosti sodelovanja navedenega podjetja pri kršitvi. Taka individualizacija sankcije je še toliko bolj potrebna v primerih, kot je ta iz obravnavane zadeve, ko gre za kompleksno kršitev, ki združuje različne klube, katerih poslovni interesi so v zelo dolgem obdobju v navzkrižju, sodelovanje zadevnega podjetja v kartelu pa ima številne posebnosti v primerjavi z značilnostmi glavnih akterjev kartela.

315    Tako se lahko Komisija sicer prosto odloči, v kateri fazi določanja zneska globe je treba po njenem mnenju sankcijo individualizirati, pri čemer uporabi splošno metodologijo, predstavljeno v Smernicah iz leta 2006 – tako je bila na primer taka individualizacija za družbe Proderac, Socitrel in Fapricela opravljena v fazi „določanja osnovnega zneska“, za družbi Proderac in Trame v fazi „olajševalnih okoliščin“, za družbo ArcelorMittal pa v „končni“ fazi, saj je bila globa te družbe na podlagi dveh sklepov o spremembah z 276,5 milijona EUR zmanjšana na 45,7 milijona EUR – vendar kljub temu velja, da se mora Splošno sodišče, če ob taki individualizaciji niso bile upoštevane vse upoštevne okoliščine in se to od njega zahteva, izreči o ustreznem znesku za sankcioniranje ravnanja zadevnega podjetja.

316    V obravnavani zadevi je Komisija pri določanju 5‑odsotnega zmanjšanja, ki ga je odobrila družbi Trame, da je tako upoštevala njeno omejeno vlogo pri enotni kršitvi, upoštevala spodaj navedeno.

317    Komisija je na splošno navedla, da je družba Trame delovala na obrobju kartela, da je imela omejeno število stikov z drugimi člani kartela in da je bilo njeno sodelovanje v njem omejeno. K temu je še dodala, da se je družba Trame „ udeležila le približno 18 sestankov kartela med 4. marcem 1997 in 19. septembrom 2002“, vendar je ob tem poudarila, da „se je o njenem primeru ob več drugih priložnostih razpravljalo v njeni odsotnosti“. Priznala je tudi – kar potrjujejo družba Tréfileurope in trije dokumenti, ki so navedeni kot primer in se nanašajo na sestanke 20. julija 1999, 4. septembra 2000 oziroma 11. januarja 2002 – da je bila družba Trame „obrobni akter v klubu Italia, ki je ustvarjal napetosti z drugimi udeleženci kluba Italia“ (točki 1023 in 1025 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

318    Ob upoštevanju okoliščin, ki jih je navedla Komisija, ima sodelovanje družbe Trame v kartelu nekaj posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri določanju zneska globe. Kot sicer priznava tudi Komisija, te okoliščine že dokazujejo omejeno vlogo družbe Trame v kartelu, vendar je treba ob njihovem upoštevanju hkrati ugotoviti, da odobrena raven zmanjšanja (5 %) glede na naravo in vse upoštevne okoliščine v zvezi s sodelovanjem družbe Trame v kartelu ni bila določena na ustrezni ravni.

319    Namreč, prvič, dejstvo, da je družba Trame delovala na obrobju kartela, ni nepomembna okoliščina. Tako je iz spisa razvidno, da je ta družba od vseh sporazumov, ki sestavljajo enotno kršitev, sodelovala le v klubu Italia. Torej družbe Trame ni mogoče obravnavati kot podjetje, ki je sodelovalo v celotni enotni kršitvi, ki jo je ugotovila Komisija za obdobje od leta 1997 do 2002.

320    Prav tako je bilo sodelovanje družbe Trame v kartelu, ki je bilo že kot tako omejeno, omejeno tudi v klubu Italia, v katerem ta družba ni sodelovala pri zunanji razsežnosti. Komisija priznava, da družba Trame med letoma 1997 in 2002 ni izvažala v celinsko Evropo (točka 651 obrazložitve izpodbijanega sklepa), vendar tega pri presoji omejene vloge družbe Trame ne upošteva. Ker družba Trame ni izvažala, ni mogla sodelovati pri ravnanjih, ki se niso nanašala na Italijo. Drži sicer, da je lahko ta družba, tudi če ni prodajala zunaj Italije, s sodelovanjem v klubu Italia zavarovala svoje položaje na nacionalnem trgu in se tako izognila običajnemu delovanju konkurence. Vendar je treba kljub temu ugotoviti, da je bila vloga družbe Trame, kar zadeva trge zunaj Italije, nična ali zelo šibka.

321    Poleg tega sodelovanje družbe Trame pri sporazumih v zvezi s sedemžičnimi prameni po naravi ni bilo enako sodelovanju, ki je združevalo glavne akterje tega kluba, kot to izhaja iz številnih dokazov, ki omogočajo razlikovanje med dvema kategorijama gospodarskih subjektov v klubu Italia. Prav tako družba Trame dolgo ni vedela niti za panevropsko razsežnost kršitve niti za to, da se kršitev v klubu Italia nanaša tudi na trižične pramene.

322    Torej obstajajo velike razlike med sodelovanjem družbe Trame pri enotni kršitvi in sodelovanjem podjetja, kot je družba Tréfileurope, ki je sodelovala pri vseh razsežnostih omejevalnega sporazuma.

323    Drugič, Komisija sicer priznava, da se je družba Trame udeležila omejenega števila sestankov, a hkrati navaja, da se je njen položaj omenjal tudi v njeni odsotnosti. Vendar je iz spisa razvidno, da so člani kluba Italia njen položaj resnično upoštevali za protikonkurenčne namene ob manj priložnostih, kot je to navedla Komisija v izpodbijanem sklepu (glej v zvezi s sestankom 30. avgusta 2001 točko 244 in naslednje zgoraj, v zvezi s sestankom 10. junija 2002 pa točko 283 in naslednje zgoraj). Poleg tega je mogoče na podlagi nekaterih elementov sklepati, da je smela družba Trame pogosto priti šele pozneje ali da je odšla ob koncu sestankov, organiziranih v institucionalnem okviru panožnega združenja (glej izjavo predstavnika družbe Tréfileurope, ki jo je predložila družba Trame, ali, kar zadeva sestanek 9. oktobra 2000, točko 124 in naslednje zgoraj).

324    Tretjič, tudi sama Komisija je jasno pokazala, da so se udeleženci pri kršitvi zavedali posebnega položaja družbe Trame. Tako je iz dokumentov in izjav, na katere se v zvezi s tem sklicuje družba Trame in od katerih so bili nekateri povzeti v izpodbijanem sklepu, razvidno, da je bila družba Trame obravnavana kot obrobna in ne zelo zanesljiva udeleženka kluba Italia.

325    Vendar pa kljub temu ni mogoče sprejeti trditve družbe Trame, da ni „nikoli“ upoštevala „domnevnih“ sporazumov, pri katerih naj bi sodelovala. Naj je bilo njeno sodelovanje v kartelu še tako omejeno, iz spisa klub temu izhaja, da ga je Komisija v izpodbijanem sklepu dokazala.

326    To pa še ne pomeni, da informacij, ki jih je predložila družba Trame v zvezi s svojim tržnim ravnanjem, sploh ni mogoče upoštevati. Take informacije namreč napeljujejo na sklep, da ta družba ni polno sodelovala v kartelu. Ob upoštevanju podatkov, ki jih je v zvezi s tem predložila družba Trame, je mogoče tisto, kar Komisija v izpodbijanem sklepu obravnava zgolj kot „goljufanje“, obravnavati tudi kot agresivno tržno ravnanje v zvezi s sedemžičnimi prameni v Italiji. Družba Trame je tako vlagala v stroje za posodobitev svoje proizvodnje in prometa (ki se je za sedemžične pramene s 5,6 milijona EUR leta 1997 povečal na več kot 9 milijonov EUR leta 2002), obseg proizvodnje (ki se je s 1700 ton sedemžičnih pramenov leta 1997 povečal na 7410 ton leta 2002) pa se je nenehno povečeval.

327    S temi rezultati je mogoče pojasniti nezaupanje, ki so ga člani kartela večkrat izrazili v zvezi z družbo Trame. Tržno ravnanje družbe Trame, ki je na trg sedemžičnih pramenov vstopila pozneje kot ostali, njen tržni delež pa je vztrajno naraščal, čeprav je bil eden glavnih ciljev omejevalnega sporazuma stabilizirati tržne deleže z razdelitvijo strank, se je razlikovalo od ravnanja preostalih gospodarskih subjektov v klubu Italia, ki so si prizadevali predvsem za nove trge zunaj Italije in za to, da si v Italiji ne bi konkurirali.

 (c) Ugotovitev

328    Čeprav se je treba strinjati s Komisijo, da je bilo sodelovanje družbe Trame v kartelu dejansko omejeno, kar je bilo treba upoštevati kot olajševalno okoliščino pri določanju zneska globe, je treba hkrati tudi ugotoviti, da se z ravnjo zmanjšanja globe, ki je bila uporabljena v zvezi s tem, to je zgolj 5 %, ne upoštevajo dovolj posebnosti položaja družbe Trame v kartelu.

329    Glede na navedeno mora Splošno sodišče na podlagi svoje neomejene pristojnosti, za katero se mu v tej zadevi predlaga, naj jo uporabi, samo presoditi, kako je treba pri določanju zneska globe upoštevati omejeno vlogo družbe Trame v kartelu.

 F – Neobstoj namernosti pri očitanem ravnanju

 1. Trditve strank

330    Družba Trame navaja, da je majhno podjetje, ki prodaja JPN v Italiji. Med letoma 1997 in 2002 je njen tržni delež v sektorju sedemžičnih in trižičnih pramenov skupaj nihal med 6,5 % in 10 %. Samo v sektorju sedemžičnih pramenov je tržni delež družbe Trame v Italiji nihal med 1,7 % in 5,1 %. Ta družba naj ne bi imela notranje pravne službe in naj se ne bi nikoli srečala z vprašanji konkurenčnega prava. Njeno sodelovanje v klubu Italia naj bi bilo neredno in naj bi se večinoma odvijalo v okviru panožnega združenja, sama pa naj bi ohranila konkurenčno ravnanje na trgu. Družba Trame naj ne bi imela nobenega konkretnega interesa za sodelovanje na sestankih kartela in naj s svojim ravnanjem vsekakor ne bi želela kršiti pravil o konkurenci, kakor naj si tudi ne bi predstavljala, da bi lahko imela tako obrobna vloga, kot je bila njena, protikonkurenčne posledice. Z drugimi besedami, kršitve, ki se ji pripisuje, naj ne bi bilo mogoče šteti za namerno, saj naj bi do nje prišlo zgolj iz malomarnosti, kar je ena od olajševalnih okoliščin, navedenih v Smernicah iz leta 2006. Znesek naložene globe bi bilo torej treba zmanjšati zaradi upoštevanja popolne nenamernosti očitanega ravnanja.

331    Komisija te trditve izpodbija.

 2. Presoja Splošnega sodišča

332    Družba Trame v bistvu trdi, da bi Komisija morala upoštevati to, da kršitev, ki se ji očita, ni bila storjena namerno, ampak zgolj iz malomarnosti.

333    Na splošno člen 101 PDEU ni kršen, če ni dokazano, da so zadevna podjetja namerno sodelovala pri protikonkurenčnem ravnanju. Tako mora biti pri „sporazumih“ ali „usklajenih ravnanjih“, ki so na podlagi člena 101(1) PDEU prepovedani, v taki ali drugačni obliki izražena volja podjetij, da se sporazumejo o cilju ali posledici omejevalnega sporazuma, ki je „preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu“. Tak izraz volje je lahko posledica dejanskega delovanja, na primer podpisa sporazuma ali sodelovanja pri usklajenem ravnanju, lahko pa tudi nepazljivosti ali zgolj malomarnosti.

334    V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 „Komisija […] podjetjem […] z odločbo naloži globe, kadar naklepno ali iz malomarnosti kršijo člen [101 PDEU]“.

335    Komisija je v točki 29, druga alinea, Smernic iz leta 2006 pojasnila, da lahko na podlagi olajševalnih okoliščin osnovni znesek globe zmanjša, „kadar zadevno podjetje dokaže, da je bila kršitev storjena iz malomarnosti“.

336    Vendar je treba v obravnavani zadevi ugotoviti, da trditve družbe Trame, da bi ji bilo treba priznati olajševalno okoliščino, ker je kršitev storila iz malomarnosti, nimajo dejanske podlage. Kot trdi Komisija, iz spisa namreč izhaja, da sodelovanje družbe Trame v klubu Italia ni posledica malomarnosti, ampak je rezultat namernega delovanja te družbe, o čemer pričajo na primer navedbe preostalih članov kluba Italia na sestanku 4. marca 1997, da se jim družba Trame želi pridružiti, kar je tudi storila nekaj dni pozneje na sestanku 10. marca 1997 in nato še večkrat do sestanka 19. septembra 2002.

337    Z nobenim od razlogov, s katerimi želi družba Trame dokazati svojo malomarnost – in sicer z okoliščino, da je to majhno družinsko podjetje, ki prodaja le v Italiji in ne izvaža, z majhnim tržnim deležem, ki je manjši od 10 % (za trižične in sedemžične pramene) ali celo od 5 % (za sedemžične pramene), z dejstvom, da nima notranje pravne službe in domnevnim nepoznavanjem pravil konkurenčnega prava ali s posebnostmi svojega sodelovanja v kartelu – ni mogoče dokazati, da to, da se je v obdobju od marca 1997 do septembra 2002 pridružila klubu Italia ter ga nato prav tako zapustila in se mu znova pridružila, ni bilo namerno.

338    Iz navedenega izhaja, da je treba peti tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

 G – Dodatna tožbena razloga v zvezi s kršitvijo načela sorazmernosti in načela enakega obravnavanja

 1. Trditve strank

339    Družba Trame je po sprejetju drugega sklepa o spremembah tožbene razloge prilagodila tako, da se je sklicevala na kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja pri določanju zneska globe zaradi obravnavanja, ki sta ga bili deležni družbi ArcelorMittal in Ori Martin, v primerjavi z obravnavanjem, ki ga je bila deležna sama. V zvezi s tem navaja, da je Komisija po sprejetju drugega sklepa o spremembah menila, da je globa, naložena družbi ArcelorMittal, ki je znašala 0,5 % prometa tega podjetja, previsoka, zato jo je zmanjšala na 0,1 % prometa tega podjetja. Enako naj bi veljalo za zmanjšanje globe, naložene družbama Ori Martin in SLM. Za primerjavo: Komisija je znesek globe za družbo Trame določila na najvišji dovoljeni stopnji, to je 10 % prometa tega podjetja, in s tem povzročila tveganje njegovega stečaja. Zato naj bi bili kršeni načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja.

340    Komisija izpodbija to argumentacijo.

 2. Presoja Splošnega sodišča

341    Položaji, ki jih je Komisija upoštevala za zmanjšanje zneska glob, naloženih družbam ArcelorMittal in njenim odvisnim družbam ter družbi Ori Martin in njeni odvisni družbi SLM, se jasno razlikujejo od položaja družbe Trame.

342    Sodelovanje družbe Trame pri kršitvi je mogoče pripisati neposredno tej družbi, medtem ko sodelovanje družb ArcelorMittal in Ori Martin pri kršitvi temelji na domnevi, da lahko Komisija zaradi velikega kapitalskega deleža v eni ali več od njunih odvisnih družb, ki so neposredno sodelovale pri kršitvi, od navedenih družb zahteva solidarno odgovornost za plačilo glob, ki jih lahko naloži.

343    Torej v tej zadevi z vidika obravnavanja, ki so ga bila morda deležna podjetja, na katera je bil naslovljen drugi sklep o spremembah, ni kršeno niti načelo sorazmernosti niti načelo enakega obravnavanja.

344    Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba dodatna tožbena razloga zavrniti kot neutemeljena.

 H – Nezmožnost plačila

 1. Vsebina izpodbijanega sklepa

345    V prvotnem upravnem postopku se je pred Komisijo na nezmožnost plačila sklicevalo 23 pravnih oseb, med njimi tudi družba Trame (točka 1133 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

346    Komisija je v okviru te preučitve menila, prvič, da pri določanju višine globe – ko podjetje trdi, da predvidena globa negativno vpliva na njegovo finančno stanje, ne da bi v zvezi s tem predložilo verodostojne dokaze o nesposobnosti, da zadevno globo plača – ni dolžna upoštevati takega položaja, saj bi priznanje take obveznosti pomenilo neupravičeno konkurenčno prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena na razmere trga (točka 1134 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

347    Drugič, Komisija je navedla, da je preučitev opravila ob upoštevanju prevladujočega položaja v času sprejetja izpodbijanega sklepa. Na podlagi podatkov, ki so jih predložila zadevna podjetja, je preučila individualno finančno stanje teh podjetij, njihov finančni položaj v poslovnih letih od 2004 do 2009 in njihove napovedi za leta od 2010 do 2012. Upoštevala je tudi vpliv svetovne gospodarske in finančne krize na sektor jekla in pričakovane posledice za zadevna podjetja zaradi upada povpraševanja, znižanja cen in manjših možnosti financiranja. Zlasti zaradi gospodarske krize naj bi podjetja iz tega sektorja težko ohranila svoje kreditne linije pri bankah in pridobila zadosten kapital (točke od 1135 do 1137 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

348    Tretjič, Komisija je poudarila, da zaradi dejstva, da je podjetje v likvidaciji, še ni nujno, da bo za vedno izgubljena vsa vrednost sredstev tega podjetja, zato naj taka okoliščina sama po sebi še ne bi upravičevala zmanjšanja zneska globe, ki bi bila sicer naložena. Likvidacije se namreč včasih opravijo organizirano in prostovoljno v okviru načrta prestrukturiranja, v skladu s katerim novi lastniki ali upravitelji nadaljujejo razvoj podjetja in njegovih sredstev. Tako mora vsaka pravna oseba, ki se je sklicevala na nezmožnost plačila, dokazati, da ne obstaja izvedljiva in trajna nadomestna rešitev. Če v razumno kratkem roku ni verjetnih možnosti za alternativno rešitev, ki bi omogočila ohranitev podjetja, je Komisija menila, da obstaja dovolj veliko tveganje za to, da bodo sredstva podjetja izgubila bistven del vrednosti, ko se bo začel postopek likvidacije podjetij po naložitvi globe (točka 1138 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

349    Če so bili pogoji iz točke 35 Smernic iz leta 2006 izpolnjeni, je Komisija določila zmanjšanje zneska globe, naložene vsakemu od zadevnih podjetij, pri čemer je upoštevala zmožnost tega podjetja, da plača končni znesek naložene globe, in učinek, ki bi ga to plačilo lahko imelo na njegovo sposobnost preživetja (točka 1139 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

350    Zato je Komisija predlog družbe Trame zavrnila z obrazložitvijo, da se je znesek denarnih sredstev in razpoložljivih sredstev ob koncu leta 2009 ujemal s približno dvakratnim zneskom globe, predvidena denarna sredstva in razpoložljiva sredstva za leti 2010 in 2011 pa so se ujemala z več kot 2,5‑kratnim zneskom globe. Ta elementa naj bi zadostovala za zavrnitev predloga, ki je temeljil na nezmožnosti plačila. To zavrnitev naj bi potrjevala še dva druga dejavnika, in sicer precejšnje zmanjšanje likvidnosti marca 2009, ko je družba Trame posodila 1,46 milijona EUR družbi Sunset SpA, nepremičninski družbi, katere imetniki so bili isti delničarji, in hipoteka družbe Trame za odplačevanje dolgoročnega dolga te družbe, katere znesek je veliko večji od še neplačanega zneska zavarovanega posojila, ta precejšnja razlika pa bi lahko poenostavila pridobitev dodatnega kredita (točki 1162 in 1163 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

 2. Trditve strank

351    Družba Trame izpodbija razloge, navedene v izpodbijanem sklepu v podporo zavrnitvi njenega predloga za upoštevanje nezmožnosti plačila. Prvič, iz podatkov, predloženih Komisiji 25. maja 2010, naj bi bilo razvidno, da bi plačilo globe v višini 3,2 milijona EUR pomembno vplivalo na njen že tako negotov finančni položaj. Ker naj družba Trame ne bi imela denarnih sredstev, bi morala za plačilo globe povečati svoj dolg, finančne ustanove pa bi zato lahko preklicale odobrene kredite. Drugič, posojilo, odobreno družbi Sunset, naj bi bilo posojilo, ki je bilo po predpisih odobreno nepremičninski družbi, katere imetniki so isti delničarji, in naj bi bilo tudi ustrezno vknjiženo. To posojilo naj ne bi spremenilo posledic, ki bi jih imelo za družbo Trame plačilo globe. Tretjič, kar zadeva hipoteko, družba Trame navaja, da razlika med zneskom posojila in zneskom, zavarovanim s hipoteko, ni dokaz za to, da bi lahko dobila dodatno bančno posojilo, temveč naj bi to dokazovalo le njeno nesolventnost, saj je morala zagotoviti hipotekarno jamstvo večje vrednosti od upnikovih morebitnih zahtev. Dodatna financiranja bi torej lahko zavarovala le s sekundarno hipoteko.

352    Družba Trame še meni, da so pogoji, določeni v točki 35 Smernic iz leta 2006, izpolnjeni. Zaradi njenih visokih dolgov naj bi globa, ki bi za 50 % odstotkov poslabšala že tako slab neto finančni položaj skupine, nepopravljivo ogrozila njeno gospodarsko sposobnost preživetja in povzročila, da bi njena sredstva izgubila vso svojo vrednost.

353    Poleg tega se družba Trame sklicuje še na kršitev načela enakega obravnavanja, kar zadeva obravnavanje njenega položaja v primerjavi z obravnavanjem položaja družb CB in Itas, ki sta imeli pomembnejšo vlogo v kartelu. Družbi Trame, majhnemu podjetju, za katero je bilo ugotovljeno, da je bilo njegovo sodelovanje v kartelu omejeno, je bila namreč naložena večja globa (3,2 milijona EUR) kot družbama CB (2,5 milijona EUR) in Itas (0,8 milijona EUR).

354    Komisija te trditve izpodbija in v bistvu napotuje na vsebino izpodbijanega sklepa.

 3. Presoja Splošnega sodišča

 (a) Uvodne ugotovitve

 Točka 35 Smernic iz leta 2006

355    V točki 35 Smernic iz leta 2006 je predviden vpliv, ki ga ima lahko zmožnost plačila podjetja, sankcioniranega zaradi kršitve člena 101 PDEU, na izračun globe, ki se mu lahko naloži. Ta točka določa:

„V izjemnih primerih lahko Komisija na zahtevo podjetja v posebnih socialnih in ekonomskih okoliščinah upošteva njegovo nezmožnost plačila. Na podlagi tega pa ne bo odobrila nobenega zmanjšanja globe samo zaradi ugotovitve, da je podjetje v neugodnem ali slabem finančnem stanju. Zmanjšanje se lahko odobri samo na podlagi objektivnih dokazov, da bi naložitev globe pod pogoji, določenimi v teh smernicah, nepopravljivo ogrozila gospodarsko sposobnost preživetja zadevnega podjetja in povzročila, da bi njegova sredstva izgubila vso svojo vrednost.“

356    V skladu z ustaljeno sodno prakso se Komisija s tem, da sprejme pravila ravnanja, kot so smernice, in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in ne more odstopiti od teh pravil, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje ali varstvo legitimnih pričakovanj (sodbi z dne 28. junija 2005, Dansk Rørindustri in drugi/Komisija, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl, EU:C:2005:408, točka 211, in z dne 12. decembra 2012, Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, T‑400/09, EU:T:2012:675, točka 40).

357    Takoj je treba navesti, da je zmanjšanje globe na podlagi točke 35 Smernic iz leta 2006 mogoče odobriti le v izjemnih okoliščinah in pod pogoji, ki so opredeljeni v teh smernicah. Tako je treba po eni strani dokazati, da bi naložena globa „nepopravljivo ogrozila gospodarsko sposobnost preživetja zadevnega podjetja in povzročila, da bi njegova sredstva izgubila vso svojo vrednost“. Po drugi strani je treba dokazati tudi obstoj „posebnih socialnih in ekonomskih okoliščin“. Ob tem je treba še opozoriti, da so ta sklopa pogojev že prej opredelila sodišča Unije.

358    Kar zadeva prvi sklop pogojev, je bilo razsojeno, da Komisija pri določanju višine globe, ki jo namerava naložiti zaradi kršitve pravil o konkurenci, načeloma ni dolžna upoštevati slabega finančnega stanja podjetij, ker bi priznanje take obveznosti pomenilo neupravičeno konkurenčno prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena na razmere trga (zgoraj v točki 356 navedeni sodbi Dansk Rørindustri in drugi/Komisija, EU:C:2005:408, točka 327, in Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, EU:T:2012:675, točka 94).

359    Če bi bilo tako, bi se lahko zgodilo, da bi bila ta podjetja v ugodnejšem položaju v škodo drugih podjetij, ki so učinkovitejša in bolje upravljana. Zato zgolj ugotovitev neugodnega ali slabega finančnega stanja zadevnega podjetja ne more biti dovolj za utemeljitev prošnje, naj Komisija upošteva njegovo nezmožnost plačila in odobri zmanjšanje globe.

360    Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso dejstvo, da ukrep, ki ga sprejme organ Unije, povzroči stečaj ali likvidacijo nekega podjetja, kot tako s pravom Unije ni prepovedano. Čeprav lahko tak ukrep škodi finančnim interesom lastnikov ali delničarjev, vseeno ne pomeni, da zato osebni, premoženjski in nepremoženjski elementi, ki jih predstavlja podjetje, tudi sami izgubijo svojo vrednost (glej v tem smislu sodbo z dne 29. aprila 2004, Tokai Carbon in drugi/Komisija, T‑236/01, od T‑244/01 do T‑246/01, T‑251/01 in T‑252/01, Recueil, EU:T:2004:118, točka 372, in zgoraj v točki 356 navedeno sodbo Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, EU:T:2012:675, točka 50).

361    Iz te sodne prakse je mogoče sklepati, da bi lahko zgolj možnost izgube vrednosti osebnih, premoženjskih in nepremoženjskih elementov, ki jih predstavlja podjetje – z drugimi besedami, njegovih sredstev –, upravičila, da se pri določitvi globe upošteva možnost njegovega stečaja ali likvidacije zaradi naložitve te globe (zgoraj v točki 356 navedena sodba Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, EU:T:2012:675, točka 51).

362    Likvidacija družbe namreč ne pomeni nujno, da zadevno podjetje preneha. To lahko obstaja še naprej v primeru dokapitalizacije družbe ali v primeru popolnega prevzema sredstev s strani drugega subjekta. Tak prevzem je lahko posledica prostovoljnega nakupa ali prisilne prodaje sredstev družbe z nadaljevanjem njene dejavnosti (glej zgoraj v točki 356 navedeno sodbo Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, EU:T:2012:675, točka 97).

363    Zato je treba sklicevanje v točki 35 Smernic iz leta 2006 na to, da sredstva zadevnega podjetja izgubijo vso vrednost, razumeti tako, da se nanaša na položaj, v katerem se zdi prevzem podjetja pod pogoji, navedenimi v prejšnji točki, neverjeten ali celo nemogoč. V takem primeru bodo elementi sredstev tega podjetja na prodaj ločeno in verjetno je, da številni med njimi ne bodo našli kupca ali da bodo v najboljšem primeru prodani po bistveno nižji ceni (zgoraj v točki 356 navedena sodba Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, EU:T:2012:675, točka 98).

364    Drugi sklop pogojev, ki zadeva obstoj posebnih ekonomskih in socialnih okoliščin, pa v skladu s sodno prakso napotuje na posledice, ki bi jih lahko povzročilo plačilo globe, zlasti povečano brezposelnost ali poslabšanje gospodarskih sektorjev, povezanih z zadevnim podjetjem (zgoraj v točki 102 navedena sodba SGL Carbon/Komisija, EU:C:2006:433, točka 106, in zgoraj v točki 356 navedena sodba Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, EU:T:2012:675, točka 99).

365    Če bi bili zgoraj predvideni kumulativni pogoji izpolnjeni, bi se za naložitev globe, ki bi lahko povzročila prenehanje podjetja, izkazalo, da je v nasprotju s ciljem iz točke 35 Smernic iz leta 2006. Uporaba navedene točke za zadevna podjetja je tako konkreten izraz načela sorazmernosti na področju sankcij za kršitve konkurenčnega prava (glej zgoraj v točki 356 navedeno sodbo Ecka Granulate in non ferrum Metallpulver/Komisija, EU:T:2012:675, točka 100).

366    Nazadnje, kot je Komisija pravilno opozorila pred sodnikom za začasne odredbe ter večkrat tudi v okviru pisnega in ustnega postopka pred Splošnim sodiščem, ker je uporaba točke 35 Smernic iz leta 2006 zadnji element, ki se upošteva pri določitvi zneska glob, naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, presoja zmožnosti plačila kaznovanih podjetij spada v neomejeno sodno pristojnost, ki je določena v členu 261 PDEU in členu 31 Uredbe št. 1/2003

367    Glede obsega te pristojnosti je treba spomniti, da gre za način izvajanja načela učinkovitega sodnega varstva, to je splošnega načela prava Unije, ki je zdaj določeno v členu 47 Listine o temeljnih pravicah in v pravu Unije ustreza členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP) (sodbe z dne 8. decembra 2011, Chalkor/Komisija, C‑386/10 P, ZOdl, EU:C:2011:815, točka 51; z dne 6. novembra 2012, Otis in drugi, C‑199/11, ZOdl, EU:C:2012:684, točka 47, in z dne 18. julija 2013, Schindler Holding in drugi/Komisija, C‑501/11 P, ZOdl, EU:C:2013:522, točka 36).

368    V skladu s sodno prakso namreč spoštovanje člena 6 EKČP ne izključuje, da v upravnem postopku „kazen“ naloži najprej upravni organ. Vendar zahteva, da nad odločbo upravnega organa, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 6(1) EKČP, pozneje nadzor opravi sodni organ, ki ima neomejeno pristojnost. Med značilnostmi takega organa je pristojnost, da v celoti glede dejanskih in pravnih elementov spremeni izpodbijano odločbo. Tak organ mora biti pristojen zlasti za presojo vseh dejanskih in pravnih vprašanj, ki so upoštevna za spor, o katerem odloča (zgoraj v točki 367 navedena sodba Schindler Holding in drugi/Komisija, EU:C:2013:522, točka 35; glej sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 27. septembra 2011 v zadevi Menarini Diagnostics proti Italiji, št. 43509/08, točka 59, in z dne 7. junija 2012 v zadevi Segame proti Franciji, št. 4837/06, točka 55 in navedena sodna praksa).

369    Poleg tega s tem, da nad izpodbijanim sklepom kot celoto ni bil opravljen nadzor po uradni dolžnosti, ni bilo kršeno načelo učinkovitega sodnega varstva. Za upoštevanje tega načela ni nujno treba, da Splošno sodišče – ki mora odgovoriti na navedene tožbene razloge in opraviti nadzor tako nad dejstvi kot nad uporabo prava – po uradni dolžnosti ponovno v celoti pregleda spis (zgoraj v točki 367 navedena sodba Chalkor/Komisija, EU:C:2011:815, točki 51 in 66).

370    Tako mora sodišče Unije ob upoštevanju razlogov javnega reda, ki jih mora preučiti in po potrebi preizkusiti po uradni dolžnosti, svoj nadzor opraviti na podlagi dokazov, ki jih tožeča stranka predloži v podporo razlogom, in se ne sme opirati na polje proste presoje Komisije glede ocene teh dejavnikov, da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora nad dejstvi in uporabo prava (glej v tem smislu zgoraj v točki 367 navedeno sodbo Chalkor/Komisija, EU:C:2011:815, točka 62).

371    Nazadnje, sodišče z neomejeno pristojnostjo mora načeloma in s pridržkom preučitve dokazov, ki mu jih predložijo stranke, upoštevati pravni in dejanski položaj, ki obstaja na datum, ko odloča, kadar meni, da je upravičeno, da izvaja svoje pooblastilo za spremembo (glej v tem smislu sodbe z dne 6. marca 1974, Istituto Chemioterapico Italiano in Commercial Solvents/Komisija, 6/73 in 7/73, Recueil, EU:C:1974:18, točki 51 in 52; z dne 14. julija 1995, CB/Komisija, T‑275/94, Recueil, EU:T:1995:141, točka 61; z dne 5. oktobra 2011, Romana Tabacchi/Komisija, T‑11/06, ZOdl, EU:T:2011:560, točke od 282 do 285, in z dne 27. februarja 2014, InnoLux/Komisija, T‑91/11, ZOdl, EU:T:2014:92, točka 157).

372    Obrazložitev v izpodbijanem sklepu je treba preučiti z vidika teh splošnih ugotovitev in ob upoštevanju dejanskih in pravnih razlogov, ki so jih stranke navedle pred Splošnim sodiščem.

 Načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja

373    Kar zadeva načelo sorazmernosti je treba opozoriti, da le-to zahteva, da ravnanja institucij ne prestopijo meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev zadevne ureditve, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti tistega, ki je najmanj omejujoč, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje (sodbe z dne 13. novembra 1990, Fedesa in drugi, C‑331/88, Recueil, EU:C:1990:391, točka 13; z dne 5. maja 1998, Združeno kraljestvo/Komisija, C‑180/96, Recueil, EU:C:1998:192, točka 96, in zgoraj v točki 371 navedena sodba Romana Tabacchi/Komisija, EU:T:2011:560, točka 104).

374    V postopkih, ki jih sproži Komisija za kaznovanje kršitev pravil o konkurenci, uporaba tega načela pomeni, da globe ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje, to je glede na spoštovanje teh pravil, in da mora biti znesek globe, ki je naložena podjetju zaradi kršitve predpisov s področja konkurence, v sorazmerju s kršitvijo, ki se presodi celostno, zlasti ob upoštevanju njene teže. Načelo sorazmernosti zlasti pomeni, da mora Komisija določiti znesek globe sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno (zgoraj v točki 371 navedena sodba Romana Tabacchi/Komisija, točka EU:T:2011:560, točka 105).

375    Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je načelo enakega obravnavanja kršeno, ko se podobni položaji obravnavajo različno ali različni položaji enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena (zgoraj v točki 371 navedena sodba Romana Tabacchi/Komisija, EU:T:2011:560, točka 102).

376    Na podlagi teh načel je treba preučiti, ali je Komisija pravilno presodila trditve, navedene v podporo predlogu, naj se pri določitvi zneska globe upošteva nezmožnost plačila. V obravnavani zadevi je izvajanje teh načel poenostavljeno, ker so okoliščine, upoštevane za presojo nezmožnosti plačila, pri različnih podjetjih enake, tudi če se njihovo finančno stanje med seboj razlikuje (glej točke od 345 do 350 zgoraj). To velja za elemente v zvezi s solventnostjo in likvidnostjo podjetja, strukturo njegovih bilanc in naravo njegove lastniške strukture.

 (b) Analiza

377    Komisija je v točkah 1162 in 1163 obrazložitve izpodbijanega sklepa (glej točko 350 zgoraj) zavrnila predlog družbe Trame, naj se zaradi zatrjevane nezmožnosti plačila zmanjša znesek globe, saj je menila, da ima družba Trame dovolj sredstev za plačilo globe v višini 3,2 milijona EUR, zlasti ob upoštevanju sredstev, ki so na voljo v podjetju, in možnosti, da ji banke odobrijo dodaten kredit.

378    Prav tako je predsednik Splošnega sodišča s sklepom z dne 12. julija 2011, Emme/Komisija (T‑422/10 R, EU:T:2011:349), zavrnil predlog za odlog izvršitve izpodbijanega sklepa. Taka odločitev je bila obrazložena z neobstojem nujnosti predloga za izdajo začasne odredbe (glej točki 43 in 48 zgoraj).

379    Poleg tega je družba Trame v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva Splošnega sodišča brez drugih pojasnil navedla, da je 18. novembra 2013 Komisiji predložila nov predlog, v katerem jo je pozvala, naj se upošteva njena nezmožnost plačila zaradi njenega ekonomskega in finančnega stanja. Ta predlog naj bi bil dopolnjen 20. in 24. januarja 2014.

380    Na obravnavi sta stranki navedli, da je bil ta predlog nazadnje zavrnjen, nista pa predložili podatkov o trenutnem finančnem stanju podjetja. Komisija je v zvezi s tem pojasnila, da je odgovor potrdil njeno predhodno presojo iz izpodbijanega sklepa.

381    Ob upoštevanju presoje iz izpodbijanega sklepa ter različnih trditev in elementov, ki sta jih predstavili stranki pred Splošnim sodiščem, je treba ugotoviti, da družba Trame ni dokazala, da je v položaju, v katerem zaradi nezmožnosti plačila ne more plačati globe v višini 3,2 milijona EUR.

382    Kot je namreč navedla Komisija v izpodbijanem sklepu na podlagi informacij, ki ji jih je predložila družba Trame, je bila ta družba v času, ko se je Komisija izrekla o znesku globe, v položaju, v katerem je bila zmožna plačati ta znesek.

383    Na prvem mestu in podredno je treba opozoriti, da se je – tudi če bi upoštevali trditve družbe Trame, da je bil njen neto finančni položaj zaradi kratkoročnih komercialnih in finančnih dolgov dejansko slab – za pravilno izkazala ugotovitev, da so bila denarna in razpoložljiva sredstva v tem podjetju pozitivna. To dokazuje, da je bila družba Trame še vedno zmožna ustvariti prihodke s svojo operativno dejavnostjo.

384    Na drugem mestu in primarno je Komisija upravičeno menila, da je mogoče razumno predpostaviti, da bi lahko družba Trame pridobila dodatna sredstva pri svojih bankah ali pri drugi družbi.

385    Tako družba Trame v zvezi s pogodbo o hipotekarnem posojilu z dne 11. oktobra 2007 pri dveh italijanskih bankah, pri čemer ti banki razpolagata s hipoteko v znesku 17,6 milijona EUR, ne izpodbija tega, da je bil del prvotnega posojila, ki je sprva znašalo 8,8 milijona EUR, že vrnjen.

386    Komisija v odgovorih na ukrepe procesnega vodstva v zvezi s tem navaja, da je družba Trame 31. januarja 2011 vrnila znesek v višini 2,5 milijona EUR iz naslova tega hipotekarnega posojila za dobo 15 let, katerega namen je bil podpora likvidnim sredstvom podjetja.

387    Komisija je v takih okoliščinah upravičeno menila, da bi zaradi takega poslovnega odnosa družbe Trame s svojima bankama, ob upoštevanju dejstva, da je dejavnost te družbe kljub krizi še vedno ustvarjala dohodke, in glede na to, da sta navedeni banki razpolagali z jamstvom v dvakratni vrednosti posojenega zneska, ena ali druga od njiju privolila v to, da družbi Trame v celoti ali delno zagotovi sredstva, potrebna za plačilo zneska globe.

388    Ko je bilo strankama postavljeno vprašanje o pravilnosti take predpostavke o razpoložljivi finančni rezervi, je Komisija navedla, da so jo potrdila dejstva, saj je lahko družba Trame 31. januarja 2011 pri eni od bank, ki sta ji odobrili hipotekarno posojilo, dobila nezavarovan kredit v višini 2,5 milijona EUR. Po drugi strani družba Trame ni predložila nobene trditve, s katero bi bilo mogoče omajati utemeljenost te predpostavke.

389    Prav tako je Komisija v izpodbijanem sklepu upravičeno menila, da bi lahko družba Trame – če ji razpoložljiva likvidna sredstva ne bi omogočila plačila globe – dodatna sredstva pridobila tako, da bi zahtevala vračilo zneska v višini 1,46 milijona EUR, ki ga je marca 2009 posodila nepremičninski družbi, katere imetniki so isti delničarji kot pri družbi Trame.

390    S stališči, ki jih je v zvezi s tem predložila družba Trame, namreč ni mogoče ovreči vseh možnosti za to družbo, da izterja navedeni znesek ali da ga uporabi za pridobitev financiranja, potrebnega za plačilo globe. Torej se odločitev Komisije v zvezi s tem ne zdi nesorazmerna, ampak – nasprotno – skladna s podatki iz obravnavane zadeve.

391    Nazadnje, kar zadeva očitek v zvezi s kršitvijo načela enakega obravnavanja v primerjavi z obravnavanjem družb CB in Itas, je treba ugotoviti, da je bilo s finančnega vidika vsako od teh podjetij v drugačnem položaju, Komisija pa je ob upoštevanju teh razlik – ne pa načina sodelovanja teh podjetij pri kršitvi – menila, da je treba delno zmanjšati zadevni znesek globe, ki je bil izračunan tako, da se je upoštevala nezmožnost plačila vsakega od teh podjetij.

392    Iz navedenega izhaja, da je Komisija v izpodbijanem sklepu upravičeno menila, da lahko zavrne predlog družbe Trame, naj se za zmanjšanje zneska globe upošteva zatrjevana nezmožnost plačila.

 (c) Ugotovitev

393    Tožbeni razlog v zvezi z nezmožnostjo plačila je torej treba zavrniti kot neutemeljen.

 I – Predlogi za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je z njim naložena globa, ali za zmanjšanje zneska te globe, izvajanje neomejene pristojnosti Splošnega sodišča in določitev zneska globe

394    Neomejena pristojnost, ki jo na podlagi člena 261 PDEU Splošnemu sodišču podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da poleg nadzora zakonitosti sankcije, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, nadomesti presojo Komisije s svojo in zato izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničen, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine, zlasti pri spremembi naložene globe, kadar presoja o vprašanju zneska globe (glej v tem smislu sodbi z dne 8. februarja 2007, Groupe Danone/Komisija, C‑3/06 P, ZOdl., EU:C:2007:88, točki 61 in 62, in z dne 3. septembra 2009, Prym in Prym Consumer/Komisija, C‑534/07 P, ZOdl., EU:C:2009:505, točka 86 in navedena sodna praksa).

395    Družba Trame Splošnemu sodišču v svojih predlogih predlaga, naj izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem ji je z njim naložena globa, ali naj zmanjša znesek te globe.

396    Iz zgoraj navedenega že izhaja, da je treba člen 1, točka 17, izpodbijanega sklepa razglasiti za ničen v delu, v katerem je Komisija upoštevala sodelovanje družbe Trame pri panevropski razsežnosti zadevne kršitve od 4. marca 1997 do 9. oktobra 2000, v delu, v katerem je menila, da se je to sodelovanje od 4. marca 1997 do 28. februarja 2000 nanašalo na trižične pramene, in v delu, v katerem je ugotovila sodelovanje te družbe pri protikonkurenčnih ravnanjih v obdobju od 30. avgusta 2001 do 10. junija 2002. Zato mora Splošno sodišče za ničen razglasiti tudi člen 2, točka 17, izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je družbi Trame naložena nesorazmerna globa za sankcioniranje njenega sodelovanja pri enotni kršitvi od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002, saj je ta globa določena ob upoštevanju sodelovanja družbe Trame pri kršitvi, kot je opredeljena v členu 1 izpodbijanega sklepa.

397    Splošno sodišče mora torej določiti znesek globe, ki ga je treba naložiti družbi Trame ob upoštevanju njenega sodelovanja pri enotni kršitvi.

398    V zvezi s tem je treba navesti, da Splošno sodišče globe ne določi z natančnim aritmetičnim postopkom. Poleg tega izračuni Komisije in njene smernice ne zavezujejo Splošnega sodišča, kadar odloča na podlagi neomejene pristojnosti, pač pa mora Splošno sodišče samo opraviti presojo in pri tem upoštevati vse okoliščine primera (glej sodbo z dne 5. oktobra 2011, Romana Tabacchi/Komisija, T‑11/06, ZOdl., EU:T:2011:560, točka 266 in navedena sodna praksa).

399    V obravnavani zadevi za določitev zneska globe za sankcioniranje udeležbe družbe Trame pri enotni kršitvi iz člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 izhaja, da je treba poleg teže kršitve upoštevati njeno trajanje, iz načela individualizacije kazni pa izhaja, da je treba pri sankciji upoštevati položaj vsakega kršitelja, ki je sodeloval pri kršitvi. To mora predvsem veljati v primeru kompleksne in dolgotrajne kršitve, kot jo je Komisija opredelila v izpodbijanem sklepu in za katero je značilna raznolikost udeležencev.

400    V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je primerno upoštevati naslednje okoliščine.

401    Prvič, iz spisa je razviden jasen dokaz, da je družba Trame sodelovala na več sestankih kluba Italia, ki so se nanašali na dodelitev kvot in določitev cen na italijanskem trgu. Taki sporazumi se že po svojih značilnostih štejejo za hujše omejevanje konkurence. Bistveni element za presojo sankcije je sodelovanja družbe Trame v klubu Italia od 4. marca 1997 do 19. septembra 2002. Vendar je treba v zvezi s tem kljub temu upoštevati, da Komisija za približno devetmesečno obdobje, to je od 30. avgusta 2001 do 10. junija 2002, ni mogla pravno zadostno dokazati, da je družba Trame dejansko sodelovala pri protikonkurenčnih ravnanjih v klubu Italia (glej točke od 288 do 296 zgoraj).

402    Drugič, šteti je mogoče, da je družba Trame od 28. februarja 2000 v klubu Italia sodelovala pri protikonkurenčnih ravnanjih, ki se niso nanašala le na sedemžične pramene, ampak tudi vsaj na izmenjavo občutljivih poslovnih informacij v zvezi s trižičnimi prameni. Vendar po drugi strani ni dovolj dokazano, da je družba Trame že pred tem datumom vedela ali bi morala vedeti, da se v klubu Italia razpravlja tudi o trižičnih pramenih (glej točke od 194 do 197 zgoraj).

403    Tretjič, sklepati je mogoče, da je družba Trame od 9. oktobra 2000 vedela oziroma bi morala vedeti, da s sodelovanjem v klubu Italia sodeluje v širšem sistemu z več ravnmi, katerega cilj je bil stabilizirati trg JPN na vseevropski ravni, da bi se preprečilo znižanje cen (glej točki 144 in 145 zgoraj). Torej je družba Trame šele pozneje oziroma vsekakor v bolj napredovali fazi kot druga podjetja izvedela za enotno kršitev, ki ji jo očita Komisija.

404    Vzporedno je treba še pripomniti, da Komisija ni dokazala, da je družba Trame sodelovala pri sporazumu za jug, v klubu España ali pri usklajevanju v zvezi s stranko Addtek, kar so bistveni elementi enotne kršitve, niti pri zunanji razsežnosti kluba Italia, pri kateri pa ta družba sploh ni mogla sodelovati, saj ni izvažala zunaj Italije na ozemlje ene ali več držav, ki jih je zadevala enotna kršitev.

405    Četrtič, iz okoliščin obravnavane zadeve izhaja, da ima sodelovanje družbe Trame v kartelu nekatere posebnosti, zaradi katerih se ta družba razlikuje od drugih podjetij, kot so glavni akterji kluba Italia ali gospodarski subjekti iz kluba Evropa, ki so delovali na vseh ravneh in na vseh ozemljih. Tako je treba upoštevati zlasti dejstvo, da je družba Trame delovala na obrobju kartela in da je bilo njeno sodelovanje kot tako omejeno tako v klubu Italia kot zunaj Italije, česar so se preostali udeleženci v kartelu zavedali (glej točke od 318 do 324 zgoraj).

406    Ob upoštevanju teh okoliščin Splošno sodišče meni, da globa v višini 5 milijonov EUR omogoča učinkovito kaznovanje nezakonitega ravnanja družbe Trame, tako da ni zanemarljiva in je dovolj odvračilna. Vsakršna višja globa ne bi bila sorazmerna glede na kršitev, ki se ji očita in o kateri se je presodilo glede na vse okoliščine sodelovanja družbe Trame pri enotni kršitvi.

407    Vendar pa zaradi zakonskega praga 10 % skupnega prometa, določenega v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, končni znesek globe, naložene družbi Trame, kot je navedeno zgoraj, ne more preseči 3,249 milijona EUR.

408    Znesek globe, ki se naloži družbi Trame, se torej določi na 3,249 milijona EUR.

409    Poleg tega Splošnemu sodišču ni treba ugoditi predlogu za vabilo predstavnika družbe Tréfileurope Italia iz časa kartela in za njegovo zaslišanje, saj se ta ukrep ne zdi potreben za rešitev spora glede na vsebino izjave, ki jo je v zvezi s tem pred Splošnim sodiščem predložila družba Trame, stališča strank in dokaze iz spisa.

410    V preostalem se tožba zavrne.

 Stroški

411    Člen 134(3) Poslovnika določa, da če vsaka stranka uspe samo deloma, nosi vsaka svoje stroške. Vendar lahko Splošno sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke.

412    Glede na okoliščine obravnavane zadeve je treba odločiti, da v zadevi T‑422/10 vsaka stranka nosi svoje stroške. V zadevi T‑422/10 R družba Trame nosi svoje stroške in naložijo se ji stroški Komisije.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)

razsodilo:

1.      Člen 1, točka 17, Sklepa Komisije C(2010) 4387 final z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje), kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2010) 6676 final z dne 30. septembra 2010 in s Sklepom Komisije C(2011) 2269 final z dne 4. aprila 2011, se razglasi za ničen v delu, v katerem je Komisija ugotovila, da je družba Trafilerie Meridionali SpA, prej Emme Holding SpA, sodelovala pri panevropski razsežnosti zadevne kršitve od 4. marca 1997 do 9. oktobra 2000, štela, da se je to sodelovanje nanašalo na trižične pramene od 4. marca 1997 do 28. februarja 2000, in ugotovila to sodelovanje pri protikonkurenčnih ravnanjih za obdobje od 30. avgusta 2001 do 10. junija 2002.

2.      Člen 2, točka 17, Sklepa C(2010) 4387 final, kakor je bil spremenjen s Sklepom C(2010) 6676 final in Sklepom Komisije C(2011) 2269 final, se razglasi za ničen.

3.      Znesek globe, ki se naloži družbi Trame, se določi na 3,249 milijona EUR.

4.      V preostalem se tožba zavrne.

5.      V zadevi T‑422/10 nosi vsaka stranka svoje stroške.

6.      V zadevi T‑422/10 R družba Trafilerie Meridionali nosi svoje stroške in naložijo se ji stroški Evropske komisije.

Frimodt Nielsen Dehousse Collins

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 15. julija 2015.

Podpisi

* Jezik postopka: italijanščina.

1 –       Navedene so le točke te sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.