Language of document : ECLI:EU:T:2016:254

Začasna izdaja

Zadeva T‑52/15

Sharif University of Technology

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Podpora iranski vladi – Raziskave in tehnološki razvoj na vojaškem področju ali področjih, povezanih z vojsko – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Napačna uporaba prava in napaka pri presoji – Lastninska pravica – Sorazmernost – Zloraba pooblastil – Odškodninski zahtevek“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 28. aprila 2016

1.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Podpora iranski vladi – Pojem – Nujnost vzročne zveze med ravnanjem, ki izraža podporo iranski vladi, in izvajanjem dejavnosti širjenja jedrskega orožja – Neobstoj

(sklepa Sveta 2010/413/SZVP, člen 20(1)(b) in (c), in 2012/35/SZVP, uvodna izjava 13; Uredba Sveta št. 267/2012, člen 23(2)(a) in (d))

2.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Podpora iranski vladi – Pojem – Raziskave in tehnološki razvoj na vojaškem področju ali področjih, povezanih z vojsko – Vključitev – Zahteva

(Sklep Sveta 2010/413/SZVP, člena 1(1)(c) in 20(1)(c); Uredba Sveta št. 267/2012, člena 5(1)(a) in 23(2)(d))

3.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Omejitev svobode izražanja in obveščanja – Omejitev pravice do izobraževanja – Omejitev lastninske pravice – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 11, 14, 17(1) in 52(1); sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2014/776/SZVP; Uredbi Sveta št. 267/2012 in št. 1202/2014)

4.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

1.      V zvezi omejevalnimi ukrepi proti Iranu, kot je zamrznitev sredstev subjektov, ki zagotavljajo podporo iranski vladi, merilo v zvezi z zagotavljanjem podpore navedeni vladi ne pomeni, da je treba med ravnanjem, ki izraža podporo iranski vladi, in izvajanjem dejavnosti širjenja jedrskega orožja dokazati obstoj vzročne zveze.

Navedeno merilo se sicer ne nanaša na vse oblike podpiranja iranske vlade, ampak na tiste oblike, ki kvantitativno in kvalitativno prispevajo k širjenju iranskih jedrskih dejavnosti. Razlagano, pod nadzorom sodišča Unije, v povezavi s ciljem izvajanja pritiska na iransko vlado, da bi ta ustavila dejavnosti, ki so nevarne z vidika širjenja jedrskega orožja, se z merilom podpore vladi tako objektivno opredeljuje zaokroženo kategorijo oseb in subjektov, proti katerim je lahko sprejet ukrep zamrznitve sredstev.

Z vidika namena ukrepov zamrznitve sredstev iz zgoraj navedenega merila namreč nedvoumno izhaja, da se ta ciljno in selektivno nanaša na dejavnosti zadevne osebe ali subjekta, ki čeprav nikakor niso neposredno ali posredno povezane s širjenjem jedrskega orožja, to širjenje lahko spodbujajo s tem, da iranski vladi zagotavljajo sredstva ali zmogljivosti, med drugim materialna, finančna ali logistična, ki ji omogočajo izvajanje navedenega širjenja.

Vendar pa pojem „podpora iranski vladi“ ne pomeni, da je treba dokazati zvezo med to podporo in jedrskimi dejavnostmi Islamske republike Iran. V zvezi s tem se ne sme mešati merila glede zagotavljanja podpore iranski vladi iz člena 20(1)(c) Sklepa 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in člena 23(2)(d) Uredbe št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu z merilom v zvezi z zagotavljanjem podpore pri „dejavnostih Irana, ki so nevarne z vidika širjenja jedrskega orožja, ali pri razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja Irana“ iz člena 20(1)(b) tega sklepa in člena 23(2)(a) te uredbe. Za uporabo prvega merila pa se ne zahteva, da mora obstajati določena stopnja povezave, čeprav posredne, z jedrskimi dejavnostmi Irana, ki se zahteva za uporabo drugega zgoraj navedenega merila, ki se nanaša na podporo jedrskim dejavnostim Irana.

V zvezi z merilom glede zagotavljanja podpore iranski vladi namreč iz uvodne izjave 13 Sklepa 2012/35 o spremembah Sklepa 2010/413, s katerim je bilo to merilo umeščeno v člen 20(1)(c) Sklepa 2010/413, izrecno izhaja, da je Svet, ki je menil, da lahko zagotavljanje podpore iranski vladi spodbuja izvajanje jedrskih dejavnosti, ki so nevarne z vidika širjenja jedrskega orožja ali z vidika razvoja sistemov za izstrelitev jedrskega orožja, nameraval razširiti merila za uvrstitev na sezname, tako da se sprejetje ukrepov zamrznitve premoženja razširi na osebe in subjekte, ki podpirajo to vlado, ne da bi se zahtevalo, da se ta podpora neposredno ali posredno nanaša na te dejavnosti.

Zveza med zagotavljanjem podpore iranski vladi in izvajanjem dejavnosti širjenja jedrskega orožja je tako izrecno vzpostavljena z upoštevno zakonodajo. V teh okoliščinah je treba merilo glede zagotavljanja podpore iranski vladi razumeti tako, da se nanaša na vsako podporo, ki lahko, čeprav nima nobene neposredne ali posredne povezave s širjenjem jedrskega orožja, zaradi svojega količinskega ali kakovostnega pomena vseeno spodbuja to širjenje, tako da iranski vladi zagotavlja predvsem materialna, finančna ali logistična sredstva ali zmogljivosti. Svetu zato ni treba dokazati obstoja zveze med ravnanjem, ki pomeni podporo, in spodbujanjem dejavnosti širjenja jedrskega orožja, ker je ta zveza vzpostavljena z upoštevnimi splošnimi pravili.

(Glej točke od 49 do 54.)

2.      Iz Sklepa 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in Uredbe št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu izhaja, da se lahko omejevalni ukrepi sprejmejo proti osebam ali subjektom, ki sodelujejo pri nabavah prepovedanega blaga in tehnologij Islamske republike Iran na vojaškem področju ali področjih, povezanih z vojsko, ali zagotavljajo tehnično pomoč v zvezi s tem blagom ali tehnologijo. Zvezo med tem blagom in tehnologijo ter širjenjem jedrskega orožja je namreč vzpostavil zakonodajalec Unije v splošnih pravilih upoštevnih določb.

Natančneje, s členom 1(1)(c) Sklepa 2010/413 se prepoveduje dobava, prodaja ali prenos orožja in sorodnega materiala vseh vrst, vključno z vojaškimi vozili in opremo v Islamsko republiko Iran. Poleg tega je na podlagi člena 5(1)(a) Uredbe št. 267/2012 prepovedano neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč, ki je povezana z blagom in tehnologijo s Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je sprejel Svet, ali z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga s tega seznama vsem iranskim osebam, subjektom ali organom ali za uporabo v Iranu. Zakonodajalec je tako s tem, ko je v Uredbi št. 267/2012 določil to prepoved za določeno vojaško opremo, vzpostavil zvezo med nabavo tovrstne opreme s strani Islamske republike Iran in jedrskimi dejavnostmi, ki jih izvaja iranska vlada in pomenijo tveganje za širjenje jedrskega orožja in za razvoj sistemov za izstrelitev jedrskega orožja.

To razlago potrjujeta resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1737 (2006) in 1929, ki sta omenjeni v uvodnih izjavah 1 oziroma 4 Sklepa 2012/35 o spremembah Sklepa 2010/413. Splošni predpisi Unije, v katerih je predvideno sprejetje omejevalnih ukrepov, se morajo namreč razlagati ob upoštevanju besedila in namena resolucij Varnostnega sveta, ki se s temi predpisi izvajajo. Obe zgoraj omenjeni resoluciji pa se nanašata na sprejetje ukrepov, s katerimi bi se Islamski republiki Iran preprečil razvoj občutljivih tehnologij za podporo njenemu jedrskemu programu in raket. Natančneje, na sezname opreme in tehnologij, katerih dobava Islamski republiki Iran je s tema resolucijama prepovedana – pri čemer se na te sezname še posebej sklicuje Resolucija 1929 – so med drugim uvrščeni sateliti in brezpilotni zrakoplovi.

Zato zagotavljanje podpore iranski vladi na področju raziskav in tehnološkega razvoja na vojaškem področju in področjih, povezanih z vojsko, zadosti merilu glede zagotavljanja podpore iranski vladi iz člena 20(1)(c) Sklepa 2010/413 in člena 23(2)(d) Uredbe št. 267/2012, če se to zagotavljanje podpore nanaša na opremo in tehnologije, naštete v Skupnem seznamu vojaškega blaga, katerega pridobitev je Islamski republiki Iran prepovedana.

(Glej točke od 61 do 65.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 109 in 110.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 120 in 121.)