SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 16. decembra 2010(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti Hallux – Absolutni razlog za zavrnitev – Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009)“
V zadevi T‑286/08,
Fidelio KG s sedežem v Linzu (Avstrija), ki jo zastopa M. Gail, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa S. Schäffner, zastopnik,
tožena stranka,
katere predmet je tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 21. maja 2008 (zadeva R 632/2007‑4) v zvezi z registracijo besednega znaka Hallux kot znamke Skupnosti,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi J. Azizi, predsednik, E. Cremona, sodnica, in S. Frimodt Nielsen (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: J. Plingers, administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 21. julija 2008,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. oktobra 2008,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 7. januarja 2009,
na podlagi obravnave z dne 15. septembra 2010
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka, Fidelio KG, je podjetje avstrijskega prava, katerega predmet poslovanja v skladu s statutom je trgovina na debelo z obutvijo. Specializirano je v sektorju udobne obutve.
2 Tožeča stranka, takrat pod imenom Kasperek KG, je 19. julija 2006 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
3 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak Hallux.
4 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 10, 18 in 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen in glede na posamezen razred ustrezajo temu opisu:
– razred 10: „Ortopedski pripomočki“;
– razred 18: „Usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi (ki so zajeti v razredu 18); kovčki in potovalne torbe; dežniki, sončniki in sprehajalne palice“;
– razred 25: „Oblačila, obutev, pokrivala“.
5 Preizkuševalec je z odločbo z dne 28. februarja 2007 (v nadaljevanju: odločba preizkuševalca) na podlagi člena 38 Uredbe št. 40/94 (postal člen 37 Uredbe št. 207/2009) zavrnil prijavo znamke za te proizvode:
– razred 10: „Ortopedski pripomočki“;
– razred 18: „Usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi (ki so zajeti v razredu 18)“;
– razred 25: „Oblačila, obutev“.
6 Tožeča stranka je 24. aprila 2007 na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) vložila pritožbo zoper odločbo preizkuševalca.
7 Četrti odbor za pritožbe je z odločbo z dne 21. maja 2008 (zadeva R 632/2007‑4) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugodil tej pritožbi v delu, ki se po eni strani nanaša na vse sporne proizvode iz razreda 18 in po drugi strani na oblačila iz razreda 25. V preostalem pa je pritožbo zavrnil za te proizvode:
– razred 10: „Ortopedski pripomočki“;
– razred 25: „Obutev“.
8 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi menil, da je izraz „hallux“ latinska beseda, ki pomeni „palec na nogi“. V medicinski terminologiji naj bi se ta beseda uporabljala za označevanje različnih prirojenih ali pridobljenih deformacij stopala. Eden od izrazov, in sicer „hallux valgus“, naj bi pomenil deformacijo osnovnega palčnega sklepa, zaradi katere se palec obrne proti notranji strani stopala. Nestrokovna nemško govoreča javnost naj bi z izrazom „hallux“ označevala ta daleč najpogostejši bolezenski pojav (točke od 10 do 12 izpodbijane odločbe).
9 Povprečen nemško govoreči potrošnik naj bi izraz „hallux“ neposredno povezoval z ortopedskimi pripomočki in obutvijo, ker naj bi izražal njihov namen in bil razumljen tako, da ti proizvodi lahko ustrezajo pacientom, ki imajo hallux valgus.
10 Kar zadeva ortopedske pripomočke, naj bi bili v prosti prodaji, vendar naj bi jih ljudje običajno kupovali po zdravnikovem nasvetu. Zdravnik, ki pozna latinske tehnične izraze, naj bi imel med pregledom priložnost pacientom, ki jim svetuje obutev, prilagojeno za hallux valgus, razložiti pomen izraza „hallux“. Poleg tega je odbor za pritožbe brez posledic predvideval, da je ta izraz opisen tudi v nenemško govorečih delih Evropske unije (točka 13 izpodbijane odločbe).
11 V zvezi z obutvijo na splošno je odbor za pritožbe menil, da upoštevna javnost razume izraz „hallux“ kot oznako za obutev za ljudi, ki imajo manj izrazit hallux valgus, zato jim ni treba nositi ortopedske obutve, vendar jim ta obutev lahko koristi, ker je izjemno udobna, ne tišči, se zlahka prilagodi deformaciji ali ima stabilizacijski učinek v zgodnji fazi deformacije (točka 14 izpodbijane odločbe).
12 Ker naj bi bil izraz „hallux“ opisen za dve kategoriji proizvodov, naj ne bi imel razlikovalnega učinka, kajti upoštevna javnost naj bi ga razumela samo kot oznako za značilnost zadevnih proizvodov, in ne kot znamko, ki označuje njihov trgovski izvor (točka 17 izpodbijane odločbe).
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
14 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
15 Tožeča stranka je na obravnavi izjavila, da s prvim predlogom predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe samo v delu, v katerem je zavrnjena njena pritožba glede ortopedskih pripomočkov iz razreda 10 in obutve iz razreda 25, kar je bilo vpisano v zapisnik obravnave.
Pravo
16 Tožeča stranka v podporo tej tožbi navaja dva tožbena razloga, ki se nanašata na kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009) in kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009).
Trditve strank
17 V okviru prvega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da upoštevna javnost ne more takoj in brez dodatnega razmišljanja ugotoviti konkretne povezave med izrazom „hallux“ in značilnostmi spornih proizvodov.
18 Prvič, kot naj bi dokazoval odlomek iz latinsko-nemškega slovarja, priložen k repliki, naj bi bil izraz „hallux“ latinska beseda, ki pomeni „palec na nogi“. Zato naj ne bi pomenil značilnosti spornih proizvodov.
19 Tožeča stranka trdi, da so obutev in ortopedski pripomočki v prosti prodaji in jih je mogoče kupiti brez zdravniškega recepta, tako da je upoštevna javnost za vse te proizvode povprečen potrošnik, ki je normalno obveščen, pozoren in preudaren.
20 Tožeča stranka se sklicuje na sodno prakso Bundespatentgericht (zvezno sodišče za patente, Nemčija), v skladu s katero se besede iz mrtvih jezikov običajno lahko registrirajo, ker v očeh upoštevne javnosti načeloma predstavljajo določeno izvirnost, ki jim lahko omogoča, da igrajo vlogo pokazatelja izvora znamke, razen če neposredno opisujejo proizvode, na katere se nanaša zahteva za registracijo, in se običajno uporabljajo za tvorjenje izrazov, značilnih za določeno področje.
21 Vendar po mnenju tožeče stranke izraz „hallux“ ni postal del nemškega besedišča, ne opisuje neposredno proizvodov, na katere se nanaša zahteva za registracijo, in se ne uporablja kot posebna tehnična oznaka. Zato naj nemško govoreče prebivalstvo Unije, vključno s potrošniki, ki znajo latinsko, ne bi poznalo tega izraza, ker zadevni izraz ne spada v literarno besedišče, ki se ga učijo običajno. Zato naj izraz „hallux“ ne bi imel nobenega posebnega pomena za upoštevno javnost, ki naj bi v njem nasprotno videla izmišljeno ime, primerno za označevanje izvora spornih proizvodov in s tem izpolnjevanje funkcije identifikacije, ki je funkcija znamk.
22 Tudi če bi bil pomen latinskega izraza „hallux“ znan, bi bilo treba ugotoviti, da spornih proizvodov ne opisuje neposredno.
23 Poleg tega naj bolezenska sprememba, imenovana hallux valgus (izstopanje palčnega sklepa), ne bi zadevala večine upoštevne javnosti, obutev, ki je običajno naprodaj v trgovinah, pa naj ne bi bila posebej namenjena javnosti s to spremembo. Celo del upoštevne javnosti, ki pozna izraz „hallux“, naj prijavljenega znaka ne bi dojemal kot opis spornih proizvodov, ker palec na nogi ni neposredno povezan z namenom ali katero koli drugo značilnostjo obutve in ortopedskih pripomočkov.
24 Drugič, odbor za pritožbe naj bi zmotno menil, da je izraz „hallux“ znana okrajšava za izraz „hallux valgus“. Obstajale naj bi namreč še druge bolezenske spremembe palca na nogi, katerih latinsko ime vsebuje izraz „hallux“ (na primer hallux rigidus ali hallux malleus), in nobenega razloga naj ne bi bilo za mnenje, da je izraz „hallux“, kadar je uporabljen sam, okrajšava zlasti za eno od teh sprememb. Odlomki z internetnih strani, na katere se sklicuje odbor za pritožbe, naj ne bi bili primerni za dokazovanje običajne rabe izraza „hallux“. Ne bi naj dokazovali, da je izraz „hallux“ običajna okrajšava za izraz „hallux valgus“. Poleg tega naj bi bilo to, da je na eni od internetnih strani, navedenih v izpodbijani odločbi, uporabljen izraz „Hallux Schuhe“ (obutev Hallux), rezultat tržne strategije podjetja in ne zadošča za dokaz, da ta izraz vsebuje običajno okrajšavo.
25 Poleg tega naj ne bi obstajala posebna obutev za zdravljenje hallux valgus. Nasprotno, nošenje udobne obutve brez določenih značilnosti naj bi preprečevalo poslabšanje te bolezni. Zato naj obutev s takimi značilnostmi, ki bi pomagale osebam, ki imajo hallux valgus, ne bi obstajala. V teh okoliščinah naj bi bila povezava, ki bi jo upoštevna javnost lahko vzpostavila med izrazom „hallux“ in obutvijo, preveč nedoločna in nezadostno opredeljena, da bi temu izrazu dala opisni značaj.
26 Tretjič, tožeča stranka trdi, da je povezava izraza „hallux“ z obutvijo, namenjeno širši javnosti, del tržne strategije in da je njen namen kvečjemu ustvariti učinek namiga. V skladu s sodno prakso pa besedna znamka, ki samo namiguje na namen proizvodov, ni nujno opisna in brez razlikovalnega učinka.
27 Da bi povprečen potrošnik, vključno z osebami, ki imajo hallux valgus, ugotovil, da obstaja povezava med prijavljeno znamko in boleznijo hallux valgus, bi se moral precej potruditi, česar pa ni mogoče predpostavljati. Ker naj bi namreč obstajalo več različnih bolezni palca na nogi, za katere se uporablja izraz „hallux“, bi upoštevna javnost, vključno z delom te javnosti, ki ima hallux valgus in pozna ime te bolezni, brez posebnih, neposrednih in takojšnjih informacij o kakovosti ali določeni značilnosti spornih proizvodov znak, za katerega je bila zahtevana registracija, dojela kot opisen šele po analitičnem premisleku, ki zahteva temeljito razlago. Za vzpostavitev kakršne koli povezave med palcem na nogi na eni strani ter obutvijo in ortopedskimi pripomočki na drugi strani naj bi torej obstajalo široko območje razlage.
28 Četrtič, tehnično besedišče, v katerem bi se izraz „hallux“ uporabljal za označevanje obutve ali ortopedskih pripomočkov, naj ne bi obstajalo.
29 Petič, tožeča stranka trdi, da UUNT ni uspelo dokazati, da bo široka javnost zaradi predvidljivega demografskega razvoja bolje poznala izraza „hallux“ ali „hallux valgus“. Tožeča stranka meni, da je verjetno, da se bo število potrošnikov, ki želijo nositi udobno obutev, ne da bi imeli hallux valgus, povečalo zaradi staranja prebivalstva. Vendar nič ne omogoča predvidevanja, da bo ta javnost, ki se zanima za proizvode tožeče stranke, vedela, da obstaja hallux valgus, ali da se bo tako ali drugače soočila z izrazom „hallux“.
30 UUNT nasprotuje trditvam tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
31 V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe 40/94 se zavrne registracija znamk, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge značilnosti blaga ali storitve. Člen 7(2) te uredbe (postal člen 7(2) Uredbe št. 207/2009) poleg tega določa, da se odstavek 1 uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo le v delu Skupnosti.
32 Namreč znaki in podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo lastnosti blaga ali storitev, za katere je zahtevana registracija, se na podlagi Uredbe št. 40/94 po naravi štejejo za neustrezne za izpolnitev funkcije označbe izvora, ki jo opravlja znamka, kar pa ne vpliva na možnost pridobitve razlikovalnega učinka z uporabo, ki je določena v členu 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009) (sodba Sodišča z dne 23. oktobra 2003 v zadevi UUNT proti Wrigley, C‑191/01 P, Recueil, str. I‑12447, točka 30).
33 V skladu z ustaljeno sodno prakso člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 uresničuje cilj splošnega interesa, na podlagi katerega se zahteva, da lahko opisne znake ali označbe proizvodov oziroma storitev, za katere se zahteva registracija, vsi prosto uporabljajo (zgoraj v točki 32 navedena sodba UUNT proti Wrigley, točka 31, in sodba Splošnega sodišča z dne 7. junija 2005 v zadevi Münchener Rückversicherungs-Gesellschaft proti UUNT (MunichFinancialServices), T‑316/03, ZOdl., str. II‑1951, točka 25).
34 Da bi bila zavrnitev registracije na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 utemeljena, ni treba, da se znaki in označbe, ki sestavljajo zadevno znamko ob zahtevi za registracijo, dejansko uporabljajo za opis proizvodov ali storitev, kot so ti, za katere je vložena zahteva, ali za opis lastnosti teh proizvodov oziroma storitev. Dovolj je, kot navaja že samo besedilo te določbe, da se ti znaki ali ti podatki lahko uporabljajo v te namene. Registracijo besednega znaka je torej treba zavrniti, če vsaj eden od njegovih mogočih pomenov opisuje značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev (zgoraj v točki 32 navedena sodba UUNT proti Wrigley, točka 32).
35 Presoja opisnosti znaka je mogoča le, na eni strani, glede na to, kako ga zaznava upoštevna javnost, in na drugi strani, glede na zadevne proizvode ali storitve (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. junija 2010 v zadevi Hoelzer proti UUNT (SAFELOAD), T‑315/09, neobjavljena v ZOdl., točka 17 in navedena sodna praksa).
36 UUNT mora torej na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 ugotoviti, ali upoštevna kategorija oseb znamko, katere registracija se zahteva, dojema kot opis lastnosti zadevnega blaga ali storitev oziroma ali je razumno domnevati, da se bo to zgodilo v prihodnosti. Če na podlagi tega preizkusa odbor za pritožbe ugotovi, da je tako, potem mora na podlagi navedene določbe zavrniti registracijo znamke (glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi Koninklijke KPN Nederland, C‑363/99, Recueil, str. I‑1619, točka 56).
37 Kadar se poleg tega zahteva registracija znaka kot znamke Skupnosti brez razlikovanja za celo kategorijo proizvodov in je znak opisen samo za del proizvodov iz te kategorije, razlog za zavrnitev iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 vseeno nasprotuje registraciji tega znaka za celo zadevno kategorijo (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2002 v zadevi Streamserve proti UUNT (STREAMSERVE), T‑106/00, Recueil, str. II‑723, točka 46, in z dne 20. novembra 2007 v zadevi Tegometall International proti UUNT – Wuppermann (TEK), T‑458/05, ZOdl., str. II‑4721, točka 94 in navedena sodna praksa).
38 Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je treba utemeljenost prvega tožbenega razloga tožeče stranke presojati tako z vidika ortopedskih pripomočkov iz razreda 10 kot z vidika obutve iz razreda 25.
Ortopedski pripomočki
39 Tožeča stranka nasprotuje presoji odbora za pritožbe, da upoštevno javnost za ortopedske pripomočke sestavljajo poučene osebe, to so osebe, ki imajo malformacijo ali motnjo delovanja lokomotornega sistema, ter zdravniki in strokovnjaki s področja ortopedskih pripomočkov (točka 13 izpodbijane odločbe).
40 Če so ortopedski pripomočki v prosti prodaji in jih je mogoče kupiti brez zdravniškega recepta, je po mnenju tožeče stranke za upoštevno javnost za te pripomočke treba šteti širšo javnost.
41 Čeprav je res, da pogoji trženja nekega proizvoda lahko vplivajo na sestavo ciljne javnosti, nasprotno ni mogoče trditi, da so zato vsi proizvodi, ki so v prosti prodaji, namenjeni širši javnosti. Zato se je treba opreti predvsem na naravo zadevnih proizvodov in kategorijo prebivalcev, ki so ji namenjeni.
42 S tega vidika je treba ugotovitev odbora za pritožbe, da upoštevno javnost za ortopedske pripomočke sestavljajo strokovnjaki iz tega sektorja in pacienti, ki imajo malformacijo ali motnjo, zaradi katere je potrebna korekcija, in morajo nositi take pripomočke, potrditi. Iz tega sledi, da je treba raven tehničnega znanja upoštevne javnosti šteti za visoko.
43 Zato je treba preučiti, ali upoštevna javnost razume izraz „hallux“ kot oznako za značilnost ortopedskih pripomočkov, na primer njihov namen.
44 Ni sporno, da so nekateri ortopedski pripomočki iz kategorije, na katero se nanaša zahteva za registracijo, posebej prilagojeni za maformacije palca na nogi. Poleg tega iz zgoraj v točki 37 navedene sodne prakse izhaja, da za zavrnitev registracije na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 zadošča, da absolutni razlog iz tega člena velja za del proizvodov, ki so vključeni v kategorijo, za katero se zahteva registracija znaka Hallux.
45 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi navedel tri ugotovitve, ki jih je podprl s sklicevanjem na internetne strani. Prvič, izraz „hallux“ naj bi v latinščini pomenil „palec na nogi“. Drugič, ta izraz naj bi v povezavi z drugimi latinskimi besedami označeval malformacije stopala, ki so značilne za več bolezni. Tretjič, samo izraz „hallux“ naj bi se uporabljal za označevanje najpogostejše od teh malformacij – to je izstopanje osnovnega palčnega sklepa – ki naj bi se imenovala hallux valgus.
46 Tožeča stranka priznava, da izraz „hallux“ v latinščini pomeni „palec na nogi“ in da izraz „hallux“ v povezavi z drugimi izrazi označuje različne malformacije stopala. Nasprotuje pa temu, da se izraz „hallux“ razume kot okrajšava za izraz „hallux valgus“ in da je na nemško govorečih območjih Unije pomen izraza „hallux“ znan.
47 Tožeča stranka upravičeno trdi, da navajanje odlomkov z internetnih strani ne zadošča za dokaz, da upoštevna javnost izraz „hallux“ lahko razume kot okrajšavo, ki se običajno uporablja namesto izraza „hallux valgus“, tako da ta izraz pomeni samo to bolezen. Uporaba izraza na internetnih straneh namreč ne more zadoščati za ugotavljanje pogostnosti rabe, vključno z rabo v specializirani javnosti.
48 Vendar tožeča stranka priznava, da izraz „hallux“ v latinščini pomeni „palec na nogi“ in da se v znanstvenem besedišču uporablja za označevanje različnih bolezni in malformacij stopala. Kljub temu tožeča stranka ne poda nobenega elementa, ki bi vzbujal dvom o utemeljenosti trditve odbora za pritožbe, da upoštevna javnost, namreč ne le strokovnjaki – zdravniki, ki predpisujejo in prodajajo ortopedske pripomočke – ampak tudi del končnih potrošnikov, ki imajo bolezni palca na nogi in potrebujejo ortopedske pripomočke, prilagojene za te bolezni, pozna znanstveno ime za bolezni stopala. Osebe, ki nameravajo kupiti ortopedske pripomočke, prilagojene za njihovo bolezen, se načeloma namreč same ali s pomočjo drugih oseb seznanijo z znanstvenim imenom za bolezen, ki jo imajo, ali pa ga izvejo ob nakupu ortopedskih pripomočkov, prilagojenih za njihovo bolezen. Zato je verjetno, da osebe z malformacijo palca na nogi vejo, da imajo bolezen, katere ime vsebuje izraz „hallux“, in je razumno predpostavljati, da se del javnosti, ki ga zadevajo ortopedski pripomočki, prilagojeni za malformacije palca na nogi, in ki še ni izvedel za izraz „hallux“, pri nakupu teh pripomočkov lahko seznani s pomenom tega izraza (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2010 v zadevi Exalation proti UUNT (Vektor-Lycopin), T‑85/08, še neobjavljena v ZOdl., točki 42 in 43 in navedena sodna praksa).
49 Zato bo javnost, ki jo zadevajo ortopedski pripomočki, namenjeni za oskrbo bolezni palca na nogi, ob izrazu „hallux“ pomislila na samo bolezen. Tako v nasprotju s trditvami tožeče stranke upoštevna javnost, ki jo zadevajo ti pripomočki, ne da bi morala posebej razmišljati, lahko vzpostavi konkretno povezavo med izrazom „hallux“ in namenom teh proizvodov.
50 Te presoje ne ovrže dejstvo, na katero sta se stranki sklicevali med obravnavo, in sicer da vsi ortopedski pripomočki niso namenjeni za oskrbo bolezni palca na nogi. Čeprav zahteva za registracijo vključuje ortopedske pripomočke, namenjene za oskrbo drugih bolezni, in čeprav javnost, ki jo ti pripomočki zadevajo, zato morda ne razume pomena izraza „hallux“, ki označuje bolezen, ki je nimajo, je namreč treba ugotoviti, da ta del javnosti ni javnost, ki jo zadevajo ortopedski pripomočki, namenjeni za oskrbo bolezni palca na nogi. Zato zaradi razlogov, navedenih v točkah 48 in 49 zgoraj, odbor za pritožbe ni storil napake, ko je menil, da izraz „hallux“ za javnost, ki jo zadevajo ti proizvodi, označuje eno od njihovih značilnosti. Ker torej kategorija proizvodov, na katero se nanaša zahteva za registracijo, vsebuje proizvode, za katere je znak Hallux opisen, ta razlog zadošča za utemeljitev zavrnitve registracije za celo kategorijo, v katero so vključeni ti proizvodi (glej v tem smislu zgoraj v točki 37 navedeno sodbo STREAMSERVE, točka 46, in zgoraj v točki 37 navedeno sodbo TEK, točka 94 in navedena sodna praksa).
51 Poleg tega je treba opozoriti, da se tožeča stranka v podporo tožbenemu razlogu, s katerim želi dokazati, da je UUNT napačno uporabil člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ne more uspešno sklicevati na sodno prakso Bundespatentgericht s področja registracije znakov, ki jih sestavljajo besede iz mrtvega jezika. UUNT ima namreč na področju znamke Skupnosti omejeno pristojnost samo za uporabo določb upoštevnih predpisov Skupnosti, kot jih razlaga sodišče Skupnosti (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 31. januarja 2001 v zadevi Sunrider proti UUNT (VITALITE), T‑24/00, Recueil, str. II‑449, točka 33 in navedena sodna praksa, in z dne 3. decembra 2003 v zadevi Audi proti UUNT (TDI), T‑16/02, Recueil, str. II‑5167, točka 40 in navedena sodna praksa).
52 Iz navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe pravilno uporabil člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ko je ocenil, da absolutni razlog za zavrnitev iz te določbe nasprotuje registraciji znaka Hallux za ortopedske pripomočke iz razreda 10.
Obutev
53 Tožeča stranka in UUNT se strinjata z odborom za pritožbe, ki je v izpodbijani odločbi navedel, da je obutev blago tekoče potrošnje, zato je upoštevna javnost širša javnost. Tej ugotovitvi je treba pritrditi. Iz nje izhaja, da je treba presoditi, kako povprečen potrošnik, normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, razume izraz „hallux“ (sodba Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2002 v zadevi Ellos proti UUNT (ELLOS), T‑219/00, Recueil, str. II‑753, točka 30; glej po analogiji tudi sodbo Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 26).
54 Prvič, treba je ugotoviti, da beseda „hallux“, če je v slovarjih, pripada mrtvemu jeziku, ki se ga učijo le redki. Poleg tega, kot je opozorila tožeča stranka, ta izraz ni del literarnega besedišča, ki se pri učenju latinščine najpogosteje pojavlja. Prav tako ni mogoče domnevati, da širša javnost pozna znanstveno ime za različne malformacije palca na nogi. V zvezi s tem se je odbor za pritožbe omejil na sklicevanje na odlomke z internetnih strani. Vendar taki dokazi ne zadoščajo za dokazovanje pogostnosti rabe tehničnega izraza in posledično njegovo javno poznavanje (glej točko 47 zgoraj). Splošno sodišče je namreč že presodilo, da dokaz, da rabo tehničnega izraza potrjujejo specializirani slovarji, ne zadošča za dokaz, da upoštevna javnost pozna ta izraz, če jo sestavljajo povprečni potrošniki (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 12. marca 2008 v zadevi Compagnie générale de diététique proti UUNT (GARUM), T‑341/06, neobjavljena v ZOdl., točka 39).
55 Drugič, vseeno je treba ugotoviti, da v kategoriji obutve na splošno obstaja podkategorija udobne obutve. V zvezi s tem Splošno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v svojih pisanjih in na obravnavi trdila, da trži udobno obutev. Kot trdi tožeča stranka v svojih pisanjih (glej točko 25 zgoraj), ta posebna podkategorija obutve pacientom s hallux valgus, čeprav jim ni posebej namenjena, vseeno ustreza in omeji napredovanje njihove bolezni.
56 Vendar je treba opozoriti, da se javnost, ki jo zadeva ta posebna podkategorija obutve, delno prekriva z javnostjo, ki jo zadevajo ortopedski pripomočki, prilagojeni za bolezni palca na nogi, za katero je bilo ugotovljeno, da razume pomen izraza „hallux“ ali se z njim lahko seznani (glej točko 48 zgoraj). Poleg tega, kot trdi UUNT, javnost, ki jo zadeva udobna obutev, vključuje tudi osebe, ki jim sicer ni treba nositi ortopedskih pripomočkov, imajo pa bolezni stopala ali so dovzetne za ta vprašanja in zato lahko temu posvečajo posebno pozornost. Čeprav je res, da je udobna obutev naprodaj brez zdravniškega recepta, pa prodajalci take obutve lahko dajejo pojasnila in svetujejo osebam, ki imajo bolezni palca na nogi, in jim zlasti povejo imena bolezni, za katere je udobna obutev prilagojena. V teh okoliščinah je treba šteti, da bi kupci udobne obutve, ki bi se tržila pod znamko Hallux, ta znak razumeli tako, kot da sporoča, da zadevni proizvodi posebej ustrezajo osebam, ki imajo bolezni palca na nogi.
57 Zato je odbor za pritožbe vsaj za podkategorijo udobne obutve upravičeno menil, da znak „hallux“ opisuje namen proizvodov, na katere se nanaša zahteva za registracijo. Zato je odbor za pritožbe upravičeno menil, da zadevnega znaka ni mogoče registrirati za celo kategorijo (glej v tem smislu zgoraj v točki 37 navedeno sodbo STREAMSERVE, točka 46, in zgoraj v točki 37 navedeno sodbo TEK, točka 94 in navedena sodna praksa).
58 Iz navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe pravilno uporabil člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ko je ocenil, da absolutni razlog za zavrnitev iz te določbe nasprotuje registraciji znaka Hallux za obutev iz razreda 25.
59 Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti za vse sporne proizvode.
60 Iz člena 7(1) Uredbe št. 40/94 namreč izhaja, da za to, da se znak ne more registrirati kot znamka Skupnosti, zadošča že, da je podan eden od razlogov za zavrnitev, naštetih v tej določbi (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 26. oktobra 2000 v zadevi Community Concepts proti UUNT (Investorworld), T‑360/99, Recueil, str. II‑3545, točka 26 in navedena sodna praksa).
61 Iz tega po eni strani sledi, da je odbor za pritožbe upravičeno menil, da znaka Hallux ni mogoče registrirati kot znamko Skupnosti za vse sporne proizvode, in po drugi strani, da je treba predloge tožeče stranke za delno razveljavitev izpodbijane odločbe zavrniti, ne da bi bilo treba odločati o drugem tožbenem razlogu.
Stroški
62 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Fidelio KG se naloži plačilo stroškov.
Azizi | Cremona | Frimodt Nielsen |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. decembra 2010.
Podpisi