Zadeva T-174/21
Agrofert, a.s.
proti
Evropskemu parlamentu
Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 28. septembra 2022
„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti v zvezi s preiskavo proti nekdanjemu predsedniku vlade Češke republike zaradi poneverbe evropskih sredstev in morebitnega nasprotja interesov – Zavrnitev dostopa – Izjema glede varstva namena inšpekcij, preiskav in revizij – Delno prenehanje pravnega interesa – Delna ustavitev postopka – Obveznost obrazložitve“
1. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo pravnih mnenj – Prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Pojem – Razkritje pravnega mnenja Komisije, ki temelji na interesih stranke v sporu – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), alinea 2)
(Glej točke od 28 do 30.)
2. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Pojem – Subjektivni interes zadevne osebe, da se brani – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 2(1) in 4(2))
(Glej točke 45 in od 128 do 130.)
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba zoper sklep institucije o zavrnitvi dostopa do dokumentov – Varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij – Delno razkritje dokumenta ob upoštevanju zahtev v zvezi z varstvom nekaterih informacij – Prenehanje pravnega interesa – Ustavitev postopka
(Člen 263, odstavek 4, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), alinea 3)
(Glej točke 46, 47 in od 49 do 53.)
4. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba zoper sklep institucije o zavrnitvi dostopa do dokumentov – Razkritje dokumenta s strani tretje osebe po vložitvi tožbe – Pojem tretje osebe – Institucija, ki je avtorica dokumenta – Izključitev
(Člen 263, odstavek 4, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 10(1) in (2))
(Glej točke od 54 do 59.)
5. Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij – Obseg – Uporaba po prenehanju opravljanja teh dejavnosti – Pogoji – Faza izmenjave mnenj z državo članico za izvajanje priporočil iz končnega revizijskega poročila, pripravljenega med revizijsko fazo – Dopustnost
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), alinea 2)
(Glej točke od 73 do 77, 84, 85, 88, 92 in 119.)
Povzetek
Sklep Parlamenta o zavrnitvi dostopa do dveh dokumentov v zvezi s preiskavo zoper Andreja Babiša, nekdanjega češkega predsednika vlade, zaradi poneverbe evropskih sredstev in morebitnega nasprotja interesov je veljaven.
Splošno sodišče je ugotovilo, prvič, da je družbi Agrofert prenehal pravni interes za izpodbijanje sklepa o zavrnitvi dostopa do poročila, ki ga je Komisija pripravila na tem področju, in drugič, zavrnilo tožbo te družbe zoper sklep o zavrnitvi dostopa do dopisa, ki ga je Komisija naslovila na češkega predsednika vlade.
Tožeča stranka, Agrofert, a.s., je češka holdinška družba, ki nadzira več kot 230 družb, dejavnih v različnih gospodarskih sektorjih, kot so kmetijstvo, proizvodnja živil, kemična industrija in mediji. Prvotno jo je ustanovil Andrej Babiš, ki je bil predsednik vlade Češke republike od leta 2017 do leta 2021. V resoluciji Parlamenta(1) o ponovnem odprtju preiskave proti češkemu predsedniku vlade zaradi poneverbe evropskih sredstev in morebitnega nasprotja interesov je bilo navedeno, da je ta po tem, ko je bil imenovan za predsednika vlade, še naprej nadziral skupino Agrofert. Ker je tožeča stranka menila, da ta trditev ni pravilna in je želela izvedeti vire in informacije, ki jih je imel Parlament pred sprejetjem te resolucije, je na Parlament naslovila prošnjo za dostop do več dokumentov(2). Parlament je v prvotnem odgovoru z dne 14. septembra 2020 nekatere dokumente opredelil za javno dostopne ter zavrnil dostop do dopisa Komisije, naslovljenega na češkega predsednika vlade in do končnega revizijskega poročila Komisije v zvezi z revizijo o delovanju sistema upravljanja in nadzora v Češki republiki za preprečevanje nasprotij interesov(3). V odgovor na potrdilno prošnjo je Parlament s sklepom z dne 15. januarja 2021(4) zlasti potrdil svojo zavrnitev dostopa do teh dokumentov na podlagi izjeme glede varstva namena inšpekcij, preiskav in revizij iz Uredbe št. 1049/2001(5).
Splošno sodišče, pri katerem je bila vložena ničnostna tožba zoper ta sklep, je ugotovilo, prvič, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za izpodbijanje sklepa Parlamenta o zavrnitvi dostopa do končnega revizijskega poročila Komisije, in je, drugič, zavrnilo tožbo zoper sklep o zavrnitvi dostopa do dopisa, ki ga je Komisija poslala češkemu predsedniku vlade.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je na prvem mestu preučilo, ali je tožeča stranka po tem, ko je Komisija objavila končno revizijsko poročilo, ohranila pravni interes v delu, v katerem se njen predlog za razglasitev ničnosti nanaša na zavrnitev dostopa Parlamenta do tega poročila.
Ugotovilo je, da po objavi navedenega poročila zavrnitev dostopa Parlamenta do tega dokumenta nima več učinka, ker se je avtorica dokumenta, Komisija, odločila zagotoviti dostopnost tega dokumenta javnosti, in da razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je zavrnjen dostop do navedenega poročila, ne bi imela nobene dodatne posledice v razmerju z razkritjem tega dokumenta in tožeči stranki ne bi mogla prinesti koristi.
Teh ugotovitev ne omaje dejstvo, da Komisija ni objavila celotne različice končnega revizijskega poročila. Splošno sodišče namreč opozarja, da je posledica prošnje za dostop to, da je zadevni dokument dostopen javnosti in da lahko vodi le do razkritja njegove javne različice. V zvezi s tem poudarja, da se Komisija pri odločitvi, da nekateri podatki, vsebovani v končnem revizijskem poročilu, ne postanejo dostopni javnosti, ni oprla na izjemo v zvezi z varstvom namena inšpekcij, preiskav in revizij, določeno z Uredbo št. 1049/2001, ampak na zahteve v zvezi z varstvom nekaterih informacij, kot so osebni podatki ali poslovne skrivnosti. Iz tega je sklepalo, da razglasitev ničnosti sklepa Parlamenta o zavrnitvi dostopa do končnega revizijskega poročila na podlagi izjeme v zvezi z varstvom namena inšpekcij, preiskav in revizij, določene z Uredbo št. 1049/2001, ne bi povzročila objave teh podatkov, saj Parlament ni avtor navedenega poročila in torej ne bi smel preseči razkritja, ki ga je odobrila Komisija, avtorica tega dokumenta. Zato je tožeča stranka zaradi objave končnega revizijskega poročila pridobila edino korist, ki bi ji jo lahko prinesla njena tožba.
Splošno sodišče je dodalo, da na podlagi dejstva, da se je tožeča stranka odločila, da dostop do končnega revizijskega poročila zahteva od Parlamenta in ne od institucije, ki je njegova avtorica, ni mogoče sklepati, da objava tega dokumenta s strani Komisije pomeni razkritje s strani „tretje osebe“, glede na to, da je ta institucija njegov avtor.
Ugotovilo je, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za izpodbijanje izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Parlament zavrnil dostop do končnega revizijskega poročila.
Na drugem mestu je Splošno sodišče analiziralo predlog za razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Parlament tožeči stranki zavrnil dostop do dopisa Komisije.
Prvič, zavrnilo je prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev izjeme v zvezi z varstvom namena inšpekcij, preiskav in revizij iz Uredbe št. 1049/2001, ker naj Parlament ne bi dokazal, da so bili pogoji za zavrnitev dostopa do dopisa Komisije izpolnjeni.
V zvezi s tem je Splošno sodišče menilo, da v obravnavani zadevi cilj preiskave Komisije, in sicer zagotoviti skladnost sistemov nadzora in upravljanja države članice s pravom Unije, ni bil dosežen s sprejetjem dopisa Komisije o spremljanju. Ta cilj namreč ne more biti omejen zgolj na analizo sistemov, ki jih je vzpostavila zadevna država članica; izvajanje priporočil s strani te države, ki jih je Komisija oblikovala v revizijskem poročilu, pomeni tudi fazo za uresničitev tega cilja. Tako se varstvo namena preiskav, ki ga zagotavlja ta izjema, ne konča s sprejetjem navedenega poročila niti s sprejetjem dopisa o spremljanju, s katerim Komisija zagotovi spremljanje priporočil iz navedenega poročila. V obeh primerih se začneta fazi izmenjave mnenj z državo članico, ena o začetnih priporočilih, druga pa o tistih, ki so ostala odprta in so del preiskav, ki jih zajema ta izjema.
Poleg tega je Splošno sodišče zavrnilo trditev tožeče stranke, da Parlament ni dokazal, da bi razkritje dopisa Komisije lahko ogrozilo preiskavo. Po eni strani je moral namreč Parlament, da bi dokazal povezavo med dopisom Komisije in zadevno revizijsko preiskavo, dokazati le, da je bil ta dopis del dokumentov v zvezi z dejavnostmi preiskave, ki je potekala. Po drugi strani obrazložitev v izpodbijanem sklepu zadostuje za pojasnitev, zakaj bi razkritje dopisa Komisije lahko ogrozilo namen dejavnosti revizijske preiskave, ker je glede na neposredno vpletenost češkega predsednika vlade še toliko pomembneje, da se spoštuje zaupnost dialoga med njim in Komisijo.
Drugič, Splošno sodišče je zavrnilo drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na neupoštevanje obstoja prevladujočega javnega interesa, ki upravičuje razkritje dopisa Komisije. Obstoj pravice do obrambe namreč sam po sebi pomeni splošni interes. Vendar dejstvo, da se ta pravica v obravnavanem primeru izraža s subjektivnim interesom tožeče stranke, da se brani pred resnimi obtožbami Parlamenta zoper njo, pomeni, da interes, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni splošni, ampak zasebni interes, tako da tožeča stranka ni dokazala, da obstaja prevladujoč javni interes, ki bi upravičeval razkritje dopisa Komisije.