Tožba, vložena 10. novembra 2011 - Schenker Customs Agency proti Komisiji
(Zadeva T-576/11)
Jezik postopka: nizozemščina
Stranki
Tožeča stranka: Schenker Customs Agency BV (Rotterdam, Nizozemska) (zastopnika: A. Jansen in J. Biermasz, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:
naj sklep Komisije z dne 27. julija 2011 v zadevi REM 01/2010 razglasi za ničnega;
naj ugotovi, da je odpust naknadno obračunanih dajatev upravičen.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka je kot carinski posrednik od 19. februarja 1999 do vključno 19. julija 2001 v lastnem imenu vložila skupno 52 deklaracij za sprostitev glifosata v carinski prosti promet. Na vseh deklaracijah je kot država porekla naveden Tajvan. Na podlagi preiskave, ki jo je izvedel OLAF, naj bi bilo ugotovljeno, da deklarirani glifosat ne izvira iz Tajvana, temveč iz Kitajske. Zato naj bi bilo treba plačati protidampinške dajatve, ki jih je naknadno obračunala nizozemska carina.
Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno odločila, da odpust uvoznih dajatev ni bil upravičen.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.
1. Komisija naj bi napačno menila, da se argumenta o prepoznem naknadnem obračunu dajatev in okoliščini, da družba Schenker ni mogla vložiti deklaracij z neposrednim zastopanjem, nanašata na sam obstoj carinskega dolga. Ta argumenta naj bi se bržkone nanašala na posebne okoliščine v smislu člena 239 Uredbe št. 2913/92 in naj bi ju bilo zato treba vsebinsko preizkusiti.
2. Komisija naj bi napačno menila, da to, da so tajvanske trgovinske zbornice izdale napačna potrdila o poreklu, ni moglo pomeniti nobene posebne okoliščine v smislu člena 239 Uredbe št. 2913/92.
3. Komisija naj bi napačno menila, da njeno ravnanje v tej zadevi ni povzročilo nobene posebne okoliščine v smislu člena 239 Uredbe št. 2913/92. Komisija naj tako ne bi učinkovito nadzorovala preiskave goljufije in naj postopka ne bi usklajevala.
4. Komisija naj bi napačno menila, da za družbo Schenker zaradi ravnanja nizozemskih organov niso nastale posebne okoliščine. Komisija naj bi spregledala, da nizozemski organi, ki so bili obveščeni o goljufiji v zvezi z glifosatom iz Tajvana, niso ravnali v skladu s predpisi.
5. Komisija naj bi prav tako napačno menila, da tožeča stranka ni ravnala s skrbnostjo, ki bi se lahko pričakovala od carinskega posrednika, in da naj zato odpust uvoznih dajatev ne bi bil upravičen. Tožeča stranka meni, da ji ni mogoče očitati niti goljufivega ravnanja niti očitne malomarnosti in se v zvezi s tem sklicuje na odločbo Douanekamer des Gerechtshof Amsterdam z dne 18. decembra 2008 (glej točko 5.2.3 odločbe).
6. Komisija naj napačno ne bi preverila vseh upoštevnih dejstev in okoliščin.
____________1 - Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307).