Tožba, vložena 21. julija 2006 - Duyster proti Komisiji

(Zadeva F-80/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeča stranka: Tineke Duyster (Oetrange, Luksemburg) (zastopnik: W.H.A.M. van den Muijsenbergh, avocat)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

razglasitev tožbe za dopustno ali, podredno, delno dopustno;

razglasitev za nični odločbi organa, pristojnega za imenovanja (OPI) z dne 22. decembra 2005 in z dne 11. maja 2006 ali, podredno, razglasitev teh odločb za delno nični;

razsoditev, da nobeno pravno pravilo ne nasprotuje temu, da lahko tožeča stranka zahteva, da se njen starševski dopust odvzame, s sklicevanjem na člen 2 Splošnih določb za izvajanje člena 42a Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na starševski dopust, (SDI);

ugotovitev, da tožena stranka ne navaja ustrezne trditve in pravnega sredstva, ki bi nasprotoval sklepu, da je tožeča stranka zaposlena;

ugotovitev, da tožena stranka ne navaja nobene trditve, s katero bi tožeči stranki odvzemala ugodnosti, vezane na upravni položaj zaposlitve;

podredno, razsoditev, da nobeno pravno pravilo ne nasprotuje temu, da tožena stranka pretehta interese, da uporabi člen 2(4) SDI in da na tej podlagi sprejme odločitev o odvzemu starševskega dopusta;

temu podredno, delno sprejetje enega ali več zgoraj navedenih predlogov

naložitev toženi stranki plačila stroškov, vključno s stroški pravne pomoči glede odločbe, sprejete zaradi zahteve tožeče stranke z dne 6. decembra 2005.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V okviru zadev F-51/05 ¹ in F-18/06 ² je tožeča stranka že izpodbijala dejstvo, da ji je Komisija najprej dodelila starševski dopust za obdobje od 1. novembra 2004 do 30. aprila 2005 in nato z dopisom z dne 17. novembra 2005 datum začetka starševskega dopusta določila za 8. november 2004.

Tožeča stranka je 6. decembra 2005 vložila zahtevo, ki temelji zlasti na členu 90(1) Kadrovskih predpisov in DSI s področja starševskega dopusta. Zahtevala je razveljavitev starševskega dopusta, določenega v dopisu OPI. OPI je 22. decembra 2005 to zahtevo razglasila za nedopustno. Tožeča stranka je torej 14. februarja 2006 vložila pritožbo na odločbo z dne 22. decembra in jo utemeljevala s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. 16. maja 2006 je tudi OPI v odločbi z nekaj vrsticami razglasil pritožbo za nedopustno.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe zoper odločbi o nedopustnosti navaja zlasti: i) napačna dejstva, na katerih temelji odločba, ii) kršitev vsebine in pomena člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov iii) obstoj kontradikcij; iv) nejasnost odločb; v) kršitev vsebine in pomena člena 42a Kadrovskih predpisov; vi) kršitev vsebine in namena člena 2 SDI; vii) kršitev sodne prakse; viii) kršitev vsebine in namena člena 25 Kadrovskih predpisov; ix) kršitev načel sorazmernosti, zaupanja v pravo, enakosti obravnavanja in pravne varnosti ter kršitev načela pretehtanja interesov, nespoštovanje obveščanja s strani delodajalca, kršitev načela dobre uprave; x) odsotnost dokaza o trditvi OPI, da je vsebina zahteve tožeče stranke že del zadeve F-51/05.

Tožeča stranka uveljavlja tudi trditve, za katere meni, da lahko prispevajo k ugodni rešitvi vsebine njene zahteve. Navaja zlasti obstoj novih okoliščin, ki upravičujejo vložitev nove zahteve (celo z retroaktivnim učinkom), vsebino in namen člena 42a Kadrovskih predpisov, vsebino SDI in zlasti njihov člen 2(4), člene 35, 36, 59 in 62 Kadrovskih predpisov in pravna načela, navedena zgoraj, pod x).

____________

¹ - UL C 217, 3.9.2005 (zadeva, najprej vpisana pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti pod številko T-249/05 in odstopljena Sodišču za uslužbence Evropske unije s sklepom z dne 15.12.2005).

² - UL C 154, 1.7.2006.