Language of document : ECLI:EU:F:2008:86

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 26. junija 2008

Zadeva F-108/07

Bart Nijs

proti

Računskemu sodišču Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Člen 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje – Kratek povzetek tožbenih razlogov v tožbi – Neobstoj predhodne pritožbe – Očitna nedopustnost“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero B. Nijs predlaga razglasitev ničnosti odločbe Računskega sodišča o podaljšanju mandata generalnega sekretarja Računskega sodišča za šest let od 1. julija 2007, in, podredno, odločbe navedenega generalnega sekretarja kot organa, pristojnega za imenovanja, z dne 8. decembra 2006 o nenapredovanju tožeče stranke v obdobju 2004, ki je bila sprejeta na podlagi sodbe Sodišča prve stopnje z dne 3. oktobra 2006 v zadevi Nijs proti Računskemu sodišču (T‑171/05, ZOdl. JU, str. I-A-2-195 in II-A-2-999), ter odločbe organa, pristojnega za imenovanja, z dne 12. julija 2007 o zavrnitvi njegove pritožbe.

Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

1.      Postopek – Dopustnost tožbe – Presoja z vidika pravil, ki so veljala ob vložitvi tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti

(Statut Sodišča, člen 19, tretji odstavek, in Priloga I, člen 7(1) in (3); Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))

1.      Čeprav je pravilo iz člena 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, po katerem lahko to sodišče s sklepom zavrne tožbo, ki jo je očitno treba zavreči ali zavrniti, postopkovno pravilo, ki se kot tako od datuma začetka veljavnosti navedenega poslovnika uporablja za vse spore, ki tečejo pred tem sodiščem, pa to ne velja za pravila, po katerih lahko to sodišče na podlagi tega člena šteje tožbo za očitno nedopustno in ki so lahko samo pravila, ki so veljala na datum vložitve tožbe.

(Glej točko 25.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 11. december 2007, Martin Bermejo proti Komisiji, F‑60/07, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 25.

2.      V skladu s členom 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje mora tožba med drugim obsegati zlasti predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in dobrega delovanja sodnega sistema je za dopustnost tožbe nujno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji, vsaj dosledno in razumljivo povzeti v besedilu same tožbe.

To še toliko bolj velja, ker v skladu s členom 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog, razen če Sodišče za uslužbence ne odloči drugače. Poleg tega mora uradnika v skladu s členom 19, tretji odstavek, navedenega statuta, ki se v skladu s členom 7(1) Priloge I k temu statutu uporablja za postopke pred Sodiščem za uslužbence, zastopati odvetnik. Bistvena vloga tega odvetnika kot pomočnika sodstva je, da tožbene predloge opre na dovolj razumljivo in skladno pravno argumentacijo, zlasti ob upoštevanju dejstva, da pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog.

Tožba, v kateri so dejstva predstavljena zmedeno in neurejeno, tako da jih bralec ne more učinkovito povezati s tožbenim predlogom ali z enim od tožbenih razlogov, navedenih v njegovo podporo, ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in natančnosti.

(Glej točke od 28 do 31.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 28. april 1993, De Hoe proti Komisiji, T-85/92, Recueil, str. II-523, točka 20; 21. maj 1999, Asia Motor France in drugi proti Komisiji, T‑154/98, Recueil, str. II-1703, točka 42; 15. junij 1999, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, T-277/97, Recueil, str. II-1825, točka 29.