Zadeva T-331/09
Novartis AG
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti TOLPOSAN – Prejšnja mednarodna besedna znamka TONOPAN – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009”
Povzetek sodbe
1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede s prejšnjo znamko – Presoja verjetnosti zmede – Stopnja pozornosti javnosti
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnimi proizvodi in storitvami – Merilo presoje – Komplementarnost proizvodov
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede s prejšnjo znamko
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
1. Kar zadeva pozornost upoštevne javnosti, se za celovito presojo verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti šteje, da je povprečen potrošnik zadevnih izdelkov normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih izdelkov ali storitev.
Kar zadeva farmacevtske izdelke, so medicinski strokovnjaki pri predpisovanju zdravil pozornejši. Kadar se farmacevtski izdelki končnim potrošnikom prodajajo brez recepta, je treba predpostaviti, da ti izdelki zanimajo potrošnike, ki so dobro obveščeni, pozorni in preudarni, saj ti izdelki vplivajo na njihovo zdravje, in da so ti potrošniki manj nagnjeni k temu, da zamešajo različice teh izdelkov. Poleg tega so potrošniki, tudi kadar je zdravniški recept obvezen, pozornejši v zvezi s predpisovanjem zadevnih izdelkov, ker so to farmacevtski izdelki. Tako je zdravila, pa če so izdana na zdravniški recept ali ne, treba šteti za izdelke, pri nakupu katerih je potrošnik, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, pozornejši.
(Glej točki 23 in 26.)
2. Pri presoji podobnosti izdelkov ali storitev v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti je treba upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnos med njimi. Ti dejavniki vključujejo zlasti njihovo naravo, namen, uporabo in tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče se izdelke ali storitve. Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so na primer distribucijski kanali zadevnih izdelkov.
Izdelki, kot so zdravila, so po naravi enaki (farmacevtski izdelki), imajo enak namen (zdravljenje motenj človekovega zdravja), so naslovljeni na iste potrošnike (medicinske strokovnjake in paciente) in uporabljajo enake distribucijske kanale (po navadi lekarne). To pomeni, da zadevni izdelki spadajo v isto splošno kategorijo izdelkov, in sicer med zdravila. Vendar je to zelo obsežna kategorija izdelkov, ki so lahko različni. Tako to, da zdravila spadajo v isto kategorijo, omogoča samo ugotovitev, da so vsa zdravila malo podobna.
Ker dejavniki, upoštevani zgoraj, ne omogočajo razlikovanja med različnimi kategorijami zdravil, je treba za pravilno presojo podobnosti zdravil upoštevati druge dejavnike. Ti dejavniki so predvsem to, ali so zdravila konkurenčna ali komplementarna, ter njihov cilj in poseben namen (zdravljenje posebnih motenj zdravja). Pri upoštevanju teh dejavnikov ima terapevtska indikacija zdravila odločilen pomen.
To posebnost zdravil je upoštevala že sodna praksa, v skladu s katero je cilj ali namen zadevnega izdelka ali storitve bistven pri usmerjanju izbire potrošnika, saj ta išče predvsem izdelek ali storitev, ki lahko zadovolji njegove natančno določene potrebe. Ker torej potrošniki pred vsakim nakupom uporabijo merilo cilja ali namena, je to glavno merilo pri opredelitvi podkategorije izdelkov ali storitev. Cilj in namen terapevtskega izdelka sta izražena z njegovo terapevtsko indikacijo.
To, da lahko zadevne izdelke isti potrošnik uporablja hkrati, ne zadošča, da bi se šteli za komplementarne izdelke. Komplementarni so namreč tisti izdelki ali storitve, med katerimi je tesna povezava v tem smislu, da je eden nujno potreben ali pomemben za uporabo drugega, tako da lahko potrošniki sklepajo, da oba izdelka izdeluje oziroma obe storitvi opravlja isto podjetje.
(Glej točke 30, od 35 do 37 in 41.)
3. Za upoštevno javnost, sestavljeno iz medicinskih strokovnjakov ter avstrijskih in španskih končnih potrošnikov, ni verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti med besednim znakom TOLPOSAN, katerega registracija kot znamke Skupnosti se predlaga za „zdravila z učinkom sproščanja mišic, vsebujoča tolperison, [in] veterinarske izdelke z učinkom sproščanja mišic, vsebujoče tolperison“ iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja, ter besednim znakom TONOPAN, ki je bil registriran prej kot mednarodna znamka, ki učinkuje v Avstriji in Španiji, za „analgetike, primerne zlasti za zdravljenje glavobola in migrene“ iz istega razreda, ker sta, prvič, zadevna izdelka kvečjemu malo podobna in sta nasprotujoči si znamki srednje podobni in ker je, drugič, upoštevna javnost pozornejša od povprečne javnosti.
(Glej točke 29, 32 in 58.)