Zadeva C‑214/16

Conley King

proti

The Sash Window Workshop Ltd
in
Richard Dollar

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division))

„Predhodno odločanje – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88/ES – Organizacija delovnega časa – Člen 7 – Izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja – Nacionalna ureditev, v skladu s katero mora delavec izrabiti letni dopust, ne da bi bila za ta dopust določena višina nadomestila“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 29. novembra 2017

1.        Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Organizacija delovnega časa – Pravica do plačanega letnega dopusta – Cilj – Nacionalna ureditev, ki določa obveznost vzeti tak dopust pred seznanitvijo s pravico do izplačila nadomestila zanj – Nedopustnost

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 7)

2.        Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Organizacija delovnega časa – Pravica do plačanega letnega dopusta – Nacionalna ureditev, v skladu s katero delavec neizrabljenih pravic do plačanega letnega dopusta iz več zaporednih referenčnih obdobij ne more prenesti ali po potrebi kopičiti vse do prenehanja delovnega razmerja, ker mu delodajalec za ta dopust noče plačati nadomestila – Nedopustnost

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88, člen 7)

1.      Člen 7 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba razlagati tako, da v primeru spora med delavcem in njegovim delodajalcem glede vprašanja, ali ima delavec v skladu s prvo od teh določb pravico do plačanega letnega dopusta, nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero mora delavec najprej vzeti tak dopust, preden izve, ali ima zanj pravico do plačila nadomestila.

Namen pravice do plačanega letnega dopusta je namreč ta, da se delavcu omogoči, da se spočije in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo (glej zlasti sodbi z dne 20. januarja 2009, Schultz-Hoff in drugi, C‑350/06 in C‑520/06, EU:C:2009:18, točka 25, in z dne 30. junija 2016, Sobczyszyn, C‑178/15, EU:C:2016:502, točka 25).

Kar zadeva pravna sredstva, ki morajo biti delavcu v primeru spora z delodajalcem na voljo, da lahko uveljavlja svojo pravico do plačanega letnega dopusta iz Direktive 2003/88, v tej direktivi sicer ni nobene določbe v zvezi s tem. Vendar pa ni sporno, da morajo države članice v teh okoliščinah zagotoviti spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva, kot je določeno v členu 47 Listine (glej po analogiji sodbo z dne 15. septembra 2016, Star Storage in drugi, C‑439/14 in C‑488/14, EU:C:2016:688, točka 46).

(Glej točke 37, 41 in 47 ter točko 1 izreka.)

2.      Člen 7 Direktive 2003/88 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam ali praksi, v skladu s katerimi delavec neizrabljenih pravic do plačanega letnega dopusta iz več zaporednih referenčnih obdobij ne more prenesti ali po potrebi kopičiti vse do prenehanja delovnega razmerja, ker mu delodajalec za ta dopust ni hotel plačati nadomestila.

Če bi se namreč v teh okoliščinah priznalo prenehanje pravic do plačanega letnega dopusta, ki jih je pridobil delavec, bi se s tem odobrilo ravnanje, ki bi privedlo do nezakonite obogatitve delodajalca v škodo cilju navedene direktive, ki je zagotoviti zdravje delavcev.

(Glej točki 64 in 65 ter točko 2 izreka.)