Tožba, vložena 26. februarja 2024 – DZ Bank/EOR

(Zadeva T-116/24)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: DZ Bank AG Deutsche Zentral-Genossenschaftsbank, Frankfurt am Main (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopniki: H. Berger, M. Weber in D. Schoo, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

končno odločbo pritožbenega odbora pri Enotnem odboru za reševanje z dne 15. decembra 2023 v povezanih pritožbenih zadevah 2/2023 in 3/2023 spremeni tako, da se zadevo vrne Enotnemu odboru za reševanje;

podredno, razglasi ničnost končne odločbe Enotnega odbora za reševanje z dne 15. decembra 2023 v povezanih pritožbenih zadevah 2/2023 in 3/2023;

EOR naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: s končno odločbo naj bi bil kršen člen 85(3) Uredbe (EU) št. 806/2014¹ , saj naj bi bila z njo pritožba v pritožbeni zadevi 3/2023, v nasprotju s tem predpisom, zavrnjena kot nedopustna.

Drugi tožbeni razlog: s končno odločbo naj bi bil kršen člen 81(1) Uredbe (EU) št. 806/2014, v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1¹ , ker je bil z njo pravno napačno zavrnjen prvi pritožbeni razlog v pritožbeni zadevi 2/2023 v zvezi s kršitvijo skupne odločbe zoper izbiro tožeče stranke, da se uporabi nemški jezik.

Tretji tožbeni razlog: s končno odločbo naj bi bil kršen člen 12d(8) Uredbe (EU) št. 806/2014 in člen 296(2) PDEU, ker v okviru preizkusa drugega razloga za pritožbe v pritožbeni zadevi 2/2023 temelji na pravno napačni oceni, da je celotna odločba vsebovala celovite in dovolj natančne ter konkretne utemeljitve za določitev višine MREL¹ -LRE² in zahtev glede vrstnega reda podrejenosti.

Četrti tožbeni razlog: s končno odločbo naj bi bil kršen člen 12d(3), četrti pododstavek, v povezavi s členom 27(7) Uredbe (EU) št. 806/2014 in člen 12c(4), prvi stavek, Uredbe (EU) št. 806/2014, ker naj bi temeljila na pravno napačni oceni, da so zaveze glede prenosa sestavni del celotnih zavez in lastnih sredstev v smislu teh norm.

Peti tožbeni razlog: s končno odločbo naj bi bil kršen člen  12d(3), četrti pododstavek, Uredbe (EU) št. 806/2014, ker naj ne bi upoštevala obsega polja proste presoje, ki se vzpostavi po tem, in dokaznega bremena, ki se nanaša na tožečo stranko v okviru uveljavljanja očitnih napak pri presoji, kakor tudi obstoja očitne napake pri presoji s strani EOR.

Šesti tožbeni razlog: s končno odločbo naj bi bil kršen člen  12c(4), prvi pododstavek, drugi stavek, Uredbe (EU) št. 806/2014, saj naj z njo ne bi bila upoštevana očitna napaka pri presoji EOR pri določitvi zahtev glede podrejenosti v razmerju do tožeče stranke.

Sedmi tožbeni razlog: podredno naj bi se s členom 12d(3), četrti pododstavek, v povezavi s členom 27(7)(a) Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 12c(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 kršilo nadrejeno pravo (členi 16, 17, 20 in 52 Listine Evropske unije¹ ), v delu, v katerem je dolg iz prenesenega spodbujevalnega kredita del celotnega dolga, vključno z lastnimi sredstvi, pri določitvi minimalne zahteve glede lastnih sredstev, in kvalificiranih obveznosti, EOR pa nima polja proste presoje, da jih ne bi upošteval.

____________

¹ Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

¹ Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 1958, 17, str. 385).

¹ Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

¹ Mera skupne izpostavljenosti.

¹ UL 2012, C 326, str. 391.