Language of document :

Tožba, vložena 15. maja 2023 – Acampora in drugi/Komisija

(Zadeva T-261/23)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Roberto Acampora (Neapelj, Italija) in 172 drugih tožečih strank (zastopnica: E. Iorio, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

za nično razglasi izrecno odločbo Evropske Komisije z dne 27. januarja 2023 (EMPL.C.1/BPM/kt (2023) 633265) s katero je bila zavrnjena prošnja za dostop GestDem št. 2023/0263 do dodatnega uradnega opomina z dne 15. julija 2022, ki ga je Evropska komisija izdala Italijanski republiki, in njen poznejši odgovor v postopku za ugotavljanje kršitev 2016/4081, v zvezi z združljivostjo nacionalnih predpisov, ki urejajo storitve častnih sodnikov, s pravom Evropske unije in v zvezi z odgovorom Italije;

za nično razglasi odločbo zaradi molka organa z dne 15. marca 2023, s katero je Evropska komisija zavrnila potrdilno prošnjo za izrecno odločbo z navedbo, da iz upravnih razlogov ne more odgovoriti na potrdilno prošnjo in da ne more navesti, ali in kdaj je bil podan izrecen odgovor;

v primeru ugovora Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na dopustnost tožbe. Tožeče stranke uresničujejo splošno pravico državljanov Unije do preglednosti ravnanja institucij zaradi pridobivanja potrebnih informacij v skladu s pravico, ki je vsem državljanom Unije zagotovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2011 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije1 . Seznanjenost z dodatnim uradnim opominom in odgovorom Italije naj bi poleg tega tožečim strankam dala konkretno korist, da uveljavljajo svojo pravico do obveščenosti, tako da so po skoraj sedmih letih seznanjene z razlogi, zaradi katerih Komisija še ni izdala nobenega obrazloženega mnenja. Komisija je najprej 27. januarja 2023 sprejela izrecno odločbo o zavrnitvi dostopa, nato pa 15. marca 2023 odločbo o zavrnitvi zaradi molka organa, v kateri je navedla, da iz upravnih razlogov ne more odgovoriti na potrdilno prošnjo za odločbo z dne 27. januarja 2023 in da ne ve, ali in kdaj bo odgovorila. Zoper odločitve zaradi molka organa, ki pomenijo zavrnitev zaradi molka organa v smislu člena 8(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001, se lahko vloži tožba pri Splošnem sodišču.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel na področju dostopa do aktov institucij Evropske unije iz člena 1, drugi odstavek, Pogodbe o Evropski uniji, člena 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je določena v členu 1 in členu 4(2), tretja alinea, Uredbe (ES) št. 1049/2001 – obstoj splošnega interesa za dostop do dodatnega uradnega opomina z dne 15. julija 2022.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve aktov evropskih institucij. Načela obrazložitve so bila kršena, ker je Komisija navedla le zelo splošne in stereotipne napotke o razlogih, iz katerih bi razkritje dodatnega uradnega opomina z dne 15. julija 2022 in odgovora Italije poseglo v navedeno „ozračje zaupanja“, s tem ko je na stereotipnem obrazcu, v katerega je bilo vključeno malo navedb, ki bi tožečim strankam in Splošnemu sodišču omogočale resničen nadzor nad zakonitostjo razlogov za zavrnitev, ki ni dovolj obrazložen, zlasti v zvezi z razlogi, ki bi preprečevali vsaj delno razkritje aktov, saj je bil dodatni uradni opomin že delno objavljen v svežnju postopkov za ugotavljanje kršitev z dne 15. julija 2022, čeprav na način, ki ne omogoča razumevanja vsebine in razlogov dodatnih ugovorov zoper Italijo.

V izrecni odločbi z dne 27. januarja 2023, ki vsebuje izpodbijano zavrnitev dostopa, niso jasno navedeni razlogi, na katerih temelji, njihova pravna podlaga, dejanski pogoji in način, na katerega so bili upoštevani različni upoštevni interesi, ker zavrnitev vpliva na izvajanje pravic iz členov 17 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kar ima za posledico, da ker je s sprejetim aktom naložena omejitev pravice, ki je s Pogodbo priznana tožeči stranki, in pomeni poseganje v te pravice, mora biti obrazložitev doslednejša, natančnejša in podrobnejša, da so na njeni podlagi jasno razumljive sprejete odločitve. Odločba zaradi molka organa z dne 15. marca 2023 je popolnoma neobrazložena in za nedoločen čas odlaga odločitev Komisije.

Zavrnitev dostopa do zadevnih dokumentov je še toliko bolj neupravičena, ker je dodatni uradni opomin z dne 15. julija 2022 neuradno objavljen na spletni strani Facebook, na katero je vpisanih na tisoče častnih sodnikov.

____________

1 UL 2001, L 145, str. 43.