SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 3. junija 2021(*)
„Pritožba – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg recikliranja svinčenih avtomobilskih akumulatorjev – Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2006 –Točka 26 – Delna imuniteta – Dodatna dejstva, ki povečujejo resnost ali trajanje kršitve – Dejstva, za katera Evropska komisija ve – Znižanje zneska globe – Razvrstitev za znižanje globe – Kronološki vrstni red“
V zadevi C‑563/19 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 23. julija 2019,
Recylex SA s sedežem v Pariz (Francija),
Fonderie in Manufacture de Métaux SA s sedežem v Bruslju (Belgija),
Harz‑Metall GmbH s sedežem v Goslarju (Nemčija),
ki jih zastopajo M. Wellinger, avocat, S. Reinart in K. Bongs, Rechtsanwältinnen,
tožeče stranke,
druga stranka v postopku je
Evropska komisija, ki jo zastopajo J. Szczodrowski, I. Rogalski in F. van Schaik, agenti,
tožena stranka na prvi stopnji,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, podpredsednica Sodišča v funkciji sodnice drugega senata, A. Kumin, T. von Danwitz (poročevalec) in P. G. Xuereb, sodniki,
generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 3. septembra 2020
izreka naslednjo
Sodbo
1 Družbe Recylex SA, Fonderie et Manufacture de Métaux SA in Harz‑Metall GmbH s pritožbo predlagajo razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 23. maja 2019, Recylex in drugi/Komisija (T‑222/17, EU:T:2019:356; v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njihovo tožbo za znižanje globe, ki jim je bila naložena s Sklepom Komisije C(2017) 900 final z dne 8. februarja 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU (Zadeva AT.40018 – Recikliranje avtomobilskih akumulatorjev) (v nadaljevanju: sporni sklep).
Pravni okvir
Uredba (ES) št. 1/2003
2 Člen 23(2), prvi pododstavek, točka (a), in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101 in 102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205), določa:
„2. Komisija lahko podjetjem in podjetniškim združenjem z odločbo naloži globe, kadar naklepno ali iz malomarnosti:
(a) kršijo člen [101 ali 102 PDEU] […]
[…]
3. Pri določanju višine globe se upošteva teža, pa tudi trajanje kršitve.“
Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002
3 V točki 23(b), zadnji pododstavek, Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 155; v nadaljevanju: Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002) je določeno:
„Poleg tega, če podjetje zagotovi dokaze, ki se nanašajo na dejstva, za katera Komisija prej ni vedela, in ki se neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela, Komisija teh elementov ne bo upoštevala pri določanju globe, ki naj se naloži podjetju, ki je te dokaze zagotovilo.“
Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2006
4 V točkah 8, 10, 11 in 12(a) Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (UL 2006, C 298, str. 17; v nadaljevanju: Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2006), ki so v naslovu II tega obvestila – „Imuniteta pred globami“, je določeno:
„(8) Komisija bo priznala imuniteto pred globo, ki bi bila sicer naložena podjetju, ki je razkrilo svoje sodelovanje v domnevnem kartelu z vplivom na trgovino v [Uniji], če je to podjetje kot prvo predložilo podatke in dokazna sredstva, ki bodo po mnenju Komisije omogočili:
(a) izvedbo usmerjenega pregleda v zvezi z domnevnim kartelom […]; ali
(b) ugotovitev kršitve [člena 101 PDEU] v zvezi z domnevnim kartelom.
[…]
(10) Imuniteta po točki (8)(a) ne bo priznana, če je v času predložitve Komisija že razpolagala z zadostnimi dokaznimi sredstvi za sprejetje odločbe za izvedbo pregleda v zvezi z domnevnim kartelom oziroma je že izvedla tak pregled.
(11) Imuniteta po točki (8)(b) se prizna samo na podlagi kumulativnih pogojev, da Komisija v času predložitve ni imela zadostnih dokaznih sredstev za ugotovitev kršitve člena [101 PDEU] v zvezi z domnevnim kartelom in da nobenemu podjetju ni bila priznana pogojna imuniteta pred globami v skladu s točko (8)(a) v zvezi z domnevnim kartelom. Da bi izpolnjevalo pogoje, mora podjetje kot prvo predložiti sočasne obremenilne dokaze o domnevnem kartelu kakor tudi izjavo podjetja z informacijami iz točke (9)(a), ki bi Komisiji omogočili ugotovitev kršitve člena [101 PDEU].
(12) Poleg pogojev, ki so določeni v točkah (8)(a), (9) in (10) ali v točkah (8)(b) in (11), morajo biti v vsakem primeru izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji, da se lahko prizna imuniteta pred globo:
(a) Podjetje sodeluje v vsem upravnem postopku Komisije resnično […], v celoti, neprenehoma in brez odlašanja od časa predložitve prošnje. […]“
5 Točke od 23 do 26 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, ki so pod naslovom III tega obvestila – „Znižanje globe“, določajo:
„(23) Podjetja, ki razkrijejo svojo udeležbo v domnevnem kartelu z vplivom na trgovino [Unije], vendar ne izpolnjujejo pogojev iz dela II zgoraj, so lahko upravičena do znižanja globe, ki bi jim sicer bila naložena.
(24) Da bi bilo do tega upravičeno, mora podjetje zagotoviti Komisiji dokazna sredstva o domnevni kršitvi, ki pomenijo znatno dodano vrednost v primerjavi z dokaznimi sredstvi, s katerimi Komisija že razpolaga, ter mora izpolnjevati kumulativne pogoje iz [točke 12(a) do (c)] zgoraj.
(25) Pojem ‚dodane vrednosti‘ se nanaša na obseg, v katerem predložena dokazna sredstva po svoji naravi in/ali stopnji podrobnosti povečajo zmožnost Komisije, da dokaže obstoj domnevnega kartela. Komisija pri tej presoji na splošno šteje, da imajo pisna dokazna sredstva, ki izhajajo iz obdobja, na katerega se nanašajo dejstva, večjo vrednost kot dokazna sredstva, ki so ugotovljena naknadno Za obremenilne dokaze, ki se neposredno nanašajo na zadevna dejstva, bo na splošno veljalo, da imajo večjo vrednost kot dokazna sredstva, ki so zgolj posredno povezana z dejstvi. Na podoben način na vrednost dokaznih sredstev vpliva tudi stopnja potrebe po dopolnitvi dokaznih sredstev z drugimi viri, da bi se zadevna dokazna sredstva lahko uporabila zoper druga podjetja v zadevi, tako da bo samostojnim dokaznim sredstvom priznana večja vrednost kot pa dokaznim sredstvom, kot so izjave, ki v primeru ugovora potrebujejo dopolnilno gradivo v podporo.
(26) Komisija bo v vsaki končni odločbi, sprejeti na koncu upravnega postopka, določila stopnjo znižanja, dodeljeno podjetju, glede na globo, ki bi bila sicer naložena. Za:
– prvo podjetje, ki predloži dokazna sredstva, ki pomenijo znatno dodano vrednost: znižanje od 30 do 50 %;
– drugo podjetje, ki predloži dokazna sredstva, ki pomenijo znatno dodano vrednost: znižanje od 20 do 30 %;
– vsa naslednja podjetja, ki predložijo dokazna sredstva, ki pomenijo znatno dodano vrednost: znižanje do 20 %.
Komisija bo z namenom določitve ravni znižanja znotraj vsakega od teh razponov upoštevala čas predložitve dokaznih sredstev, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (24), in obseg, v katerem pomenijo dodano vrednost.
Če prosilec za znižanje globe kot prvi predloži samostojna dokazna sredstva v smislu točke (25), ki jih Komisija uporabi za ugotovitev dodatnih dejstev, ki povečujejo resnost ali trajanje kršitve, Komisija ne bo upoštevala teh dodatnih dejstev pri določanju globe, ki bo naložena podjetju, ki je predložilo ta dokazna sredstva.“
Dejansko stanje in sporni sklep
6 Družbe Recylex, Fonderie et Manufacture de Métaux in Harz‑Metall (v nadaljevanju skupaj: Recylex) imajo sedeže v Franciji, Belgiji oziroma Nemčiji in se ukvarjajo s proizvodnjo recikliranega svinca in drugih izdelkov.
7 Na podlagi prošnje za imuniteto pred globami, ki so jo 22. junija 2012 na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 vložile družbe Johnson Controls Inc., Johnson Controls Tolling GmbH & Co. KG in Johnson Controls Recycling GmbH (v nadaljevanju skupaj: JCI), je bila zoper skupini Recylex in JCI ter dve drugi skupini družb, in sicer družbi Campine NV in Campine Recycling NV (v nadaljevanju skupaj: Campine) ter družbe Eco‑Bat Technologies Ltd, Berzelius Metall GmbH in Société de traitement chimique des métaux SAS (v nadaljevanju skupaj: Eco‑Bat) začeta preiskava v zvezi z omejevalnim sporazumom v sektorju nakupa odpadnih avtomobilskih akumulatorjev. Komisija je 13. septembra 2012 podjetju JCI na podlagi točke 18 navedenega obvestila odobrila pogojno imuniteto.
8 Komisija je od 26. do 28. septembra 2012 opravila nenapovedane preglede v prostorih različnih zadevnih podjetij v Belgiji, Nemčiji in Franciji.
9 Podjetji Eco‑Bat in Recylex sta 27. septembra 2012 oziroma 23. oktobra 2012 vložili prošnji za imuniteto ali – če tema prošnjama ne bi bilo ugodeno – prošnji za znižanje globe, v okviru katerih sta predložili izjave podjetja in listinske dokaze. Tudi podjetje Campine je 4. decembra 2012 vložilo prošnjo za znižanje globe.
10 Komisija je 24. junija 2015 začela upravni postopek zoper podjetja JCI, Recylex, Eco‑Bat in Campine ter jim poslala obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Komisija je podjetji Eco‑Bat in Recylex z dopisom z istega dne obvestila o svoji predhodni ugotovitvi, da imajo dokazi, ki sta ji jih posredovali ti podjetji, znatno dodano vrednost v smislu točk 24 in 25 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 in da jima zato namerava znižati globo, ki bi jima bila naložena. Komisija je tudi obvestila podjetje Campine, da mu ne namerava znižati globe.
11 Komisija je s spornim sklepom, sprejetim 8. februarja 2017, ugotovila, da so podjetja Recylex, JCI, Campine in Eco‑Bat v nasprotju s členom 101 PDEU sodelovala pri omejevalnem sporazumu, ki pomeni enotno in trajajočo kršitev v sektorju nakupa odpadnih avtomobilskih akumulatorjev, ki je trajala od 23. septembra 2009 do 26. septembra 2012 in je zajemala sporazume in/ali usklajena ravnanja, katerih cilj je bilo usklajevanje cen.
12 Komisija je s tem sklepom podjetju Recylex naložila globo, za katere plačilo je zavezano solidarno, v znesku 26.739.000 EUR za njegovo sodelovanje pri ugotovljeni kršitvi, ki je bila storjena na ozemlju več držav članic, med drugim Francije, v obdobju od 23. septembra 2009 do 26. septembra 2012.
13 V tem okviru se je Komisija izrekla o uporabi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 za podjetja, odgovorna za navedeno kršitev.
14 Komisija je, na prvem mestu, podjetju JCI na podlagi točke 8(a) tega obvestila priznala imuniteto pred globami, potem ko je ugotovila, da je sodelovanje tega podjetja izpolnilo pogoje iz točke 12 navedenega obvestila.
15 Na drugem mestu, Komisija je ugotovila, da je podjetje Eco‑Bat prvo predložilo dokaze z znatno dodano vrednostjo, zato mu je dodelila maksimalno znižanje globe, in sicer v višini 50 %, kot je navedeno v točki 26, prvi odstavek, prva alinea, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006.
16 Na tretjem mestu, Komisija je podjetju Recylex dodelila znižanje globe v višini 30 % v skladu s točko 26, prvi odstavek, druga alinea, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, ker je menila, da je to podjetje drugo predložilo dokaze z znatno dodano vrednostjo, ki so se nanašali zlasti na nastanek omejevalnega sporazuma, različne protikonkurenčne stike, ki jih druga podjetja niso navedla, večstransko srečanje, ki je septembra 2009 potekalo v Windhagnu (v nadaljevanju: srečanje v Windhagnu) in s katerim se je začela kršitev, ter različne telefonske stike in izmenjave sporočil med podjetjem Recylex in njegovimi konkurenti.
17 Komisija je zavrnila argumente podjetja Recylex, na podlagi katerih naj bi bilo upravičeno do višjega znižanja globe, in sicer od 30 % do 50 %. Natančneje, čeprav je priznala, da je podjetje Recylex prvo predložilo natančnejše navedbe o srečanju v Windhagnu, je Komisija navedla, da so se ti elementi nanašali na organizacijska vprašanja in da je že med inšpekcijskim pregledom v prostorih podjetja Campine pridobila „samostojna dokazna sredstva“ o dnevnem redu in vsebini tega srečanja. Komisija je prav tako zavrnila argument podjetja Recylex, da je to podjetje prvo predložilo dokaze o tem, da se je ozemeljski obseg omejevalnega sporazuma raztezal tudi na Francijo. V zvezi s tem je Komisija zlasti navedla, da je že imela informacije o geografskem obsegu omejevalnega sporazuma, tudi kar zadeva francosko ozemlje.
18 Nazadnje, na četrtem mestu, Komisija ni ugodila prošnji za znižanje globe, ki jo je predložilo podjetje Campine.
Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba
19 Podjetje Recylex je 18. aprila 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča na podlagi člena 263 PDEU vložilo tožbo za znižanje zneska globe, ki mu je bila naložena s spornim sklepom. V utemeljitev tožbe je navedlo šest razlogov. Prvi in drugi tožbeni razlog sta se nanašala na napako pri uporabi tretjega odstavka točke 26 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. Podjetje Recylex je v zvezi s tem v bistvu trdilo, da bi moralo biti upravičeno do delne imunitete pred globo, določene v tem odstavku, zaradi dokazov, ki jih je predložilo, v zvezi s tem, prvič, da se je kršitev začela na srečanju v Windhagnu (prvi tožbeni razlog), in drugič, da se je ozemeljski obseg kršitve raztezal na Francijo (drugi tožbeni razlog). Podjetje Recylex je v okviru četrtega tožbenega razloga trdilo, da je Komisija s tem, da mu ni odobrila znižanja zneska globe za 50 %, storila napako pri uporabi točke 26, prvi odstavek, tega obvestila. Preostali trije pritožbeni razlogi, navedeni pred Sodiščem prve stopnje, niso upoštevni za preučitev pritožbe.
20 Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbo, ki mu je bila predložena, v celoti zavrnilo.
Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
21 Podjetje Recylex s pritožbo Sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano sodbo razveljavi v delu, v katerem je bila z njo potrjena globa, ki mu je bila naložena s spornim sklepom, in v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo stroškov;
– sporni sklep razveljavi v delu, v katerem mu je bila naložena globa 26.739.000 EUR;
– globo, ki mu je bila naložena, zniža glede na sprejete pritožbene razloge in
– Komisiji naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred Splošnim sodiščem.
22 Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in naj podjetju Recylex naloži plačilo stroškov.
Pritožba
Prvi del prvega pritožbenega razloga in drugi pritožbeni razlog
Trditve strank
23 S prvim delom prvega pritožbenega razloga, ki zadeva točke od 79 do 99 izpodbijane sodbe in se nanaša na napačno uporabo prava, podjetje Recylex trdi, da razlogovanje Splošnega sodišča ni dovolj koherentno in jasno glede pravnih meril, ki se na podlagi točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 uporabljajo za priznanje delne imunitete.
24 Podjetje Recylex z drugim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na točke od 100 do 108 izpodbijane sodbe, trdi tudi, da je Splošno sodišče pri razlagi in uporabi meril za priznanje delne imunitete iz točke 26, tretji odstavek, navedenega obvestila napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da to podjetje ni upravičeno do take imunitete, saj je Komisija že vedela za dejstva, na katera so se nanašale informacije, ki jih je predložilo to podjetje, tako, na eni strani, glede obstoja srečanja v Windhagnu kot, na drugi strani, glede ozemeljskega obsega omejevalnega sporazuma, ki se je raztezal na Francijo. Podjetje Recylex meni, da je bilo upravičeno do te imunitete, ker Komisija teh dejstev z dokazi, ki jih je že imela, ni mogla pravno zadostno dokazati. Po mnenju podjetja Recylex vprašanje, ali Komisija prej ni vedela za navedena dejstva, ni upoštevno.
25 Podjetje Recylex v utemeljitev te argumentacije navaja, da se besedilo točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 razlikuje od ustrezajoče določbe Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, in sicer točke 23(b), zadnji odstavek, tega obvestila, ki se izrecno nanaša na „dejstva, za katera Komisija prej ni vedela“. Tako naj se merilo, ali je Komisija prej vedela za zadevna dejstva, ki je bilo upoštevno v okviru Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, ne bi več uporabljalo na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. V tem okviru bi bilo treba primerjati dokazno vrednost informacij, ki jih je posredovalo zadevno podjetje, z dokazno vrednostjo informacij, ki so bile že v spisu Komisije.
26 Komisija meni, da je treba to argumentacijo zavrniti kot neutemeljeno.
Presoja Sodišča
27 Najprej je treba ugotoviti, da je Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2006, ko je bilo 8. decembra 2006 objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, nadomestilo Obvestilo o prizanesljivost iz leta 2002. V tem okviru je točka 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 nadomestila točko 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.
28 V zvezi s tem je treba navesti, da je točka 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 določala, da „[…] če [je] podjetje zagotovi[lo] dokaze, ki se nanašajo na dejstva, za katera Komisija prej ni vedela, in ki se neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela, Komisija teh elementov ne bo upoštevala pri določanju globe, ki naj se naloži podjetju, ki je te dokaze zagotovilo“. Točka 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 določa, da „[č]e prosilec za znižanje globe kot prvi predloži samostojna dokazna sredstva […], ki jih Komisija uporabi za ugotovitev dodatnih dejstev, ki povečujejo resnost ali trajanje kršitve, Komisija ne bo upoštevala teh dodatnih dejstev pri določanju globe, ki bo naložena podjetju, ki je predložilo ta dokazna sredstva“.
29 Tako se je Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002 izrecno sklicevalo na „dejstva, za katera Komisija prej ni vedela“ in ki „se neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela“, Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2006 pa se sklicuje na „dodatna dejstva, ki povečujejo resnost ali trajanje kršitve“.
30 Sodišče je v sodni praksi v zvezi s točko 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 ugotovilo, da morata biti za priznanje z njim določene delne imunitete izpolnjena dva pogoja, in sicer, prvič, da zadevno podjetje prvo zagotovi dokaze za dejstva, za katera Komisija prej ni vedela, in drugič, da se ta dejstva neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela in bo Komisija na njihovi podlagi lahko prišla do novih ugotovitev glede kršitve (sodba z dne 9. junija 2016, Repsol Lubricantes y Especialidades in drugi/Komisija, C‑617/13 P, EU:C:2016:416, točka 66 in navedena sodna praksa).
31 Sodišče je pojasnilo, da je izraz „dejstva, za katera Komisija ni vedela,“ nedvoumen in omogoča ozko razlago točke 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, tako da se omeji na primere, v katerih družba, ki je udeležena v omejevalnem sporazumu, Komisiji zagotovi nove informacije v zvezi s težo ali trajanjem kršitve (sodba z dne 9. junija 2016, Repsol Lubricantes y Especialidades in drugi/Komisija, C‑617/13 P, EU:C:2016:416, točka 67 in navedena sodna praksa).
32 Sodišče je tudi razsodilo, da mora biti pomen, ki se pripiše temu izrazu, tak, da zagotavlja cilje, ki jim sledi točka 23(b), zadnji odstavek, navedenega obvestila, zlasti pa učinkovitost programa prizanesljivosti, katerega cilj je doseči, da storilci kršitev prijavijo sami, da bi se ta hitro in popolnoma končala (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2016, Repsol Lubricantes y Especialidades in drugi/Komisija, C‑617/13 P, EU:C:2016:416, točka 68 in navedena sodna praksa).
33 V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da je treba zagotoviti polni učinek te določbe, katere namen je – kadar je podjetje za to, da bi mu bila priznana polna imuniteta na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, Komisiji prvo predložilo dokaze, ki ji omogočajo ugotovitev obstoja kršitve člena 101 PDEU, ni pa razkrilo podatkov, ki dokazujejo, da je zadevna kršitev trajala dlje kot tista, ki je bila ugotovljena na podlagi teh dokazov – da s priznanjem delne imunitete pred globo vsa ostala podjetja, ki so sodelovala pri tej kršitvi, spodbudi k temu, da prva razkrijejo take informacije (sodba z dne 9. junija 2016, Repsol Lubricantes y Especialidades in drugi/Komisija, C‑617/13 P, EU:C:2016:416, točka 69 in navedena sodna praksa).
34 Ugotoviti je treba, da razlike med besedilom točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 in besedilom točke 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 niso take, da bi kazale na to, da ozke razlage Sodišča v zvezi s zadnjenavedeno določbo ni mogoče uporabiti za točko 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. Natančneje, dejstvo, da izraz „dejstva, za katera Komisija prej ni vedela,“ iz točke 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 ni bil izrecno prevzet v točki 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, ne more upravičiti drugačne razlage te točke 26, tretji odstavek.
35 Na podlagi točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 mora namreč zadevno podjetje, da bi se lahko sklicevalo na delno imuniteto, Komisiji predložiti dokaze o dodatnih dejstvih, ki povečujejo resnost ali trajanje zadevne kršitve. To so dejstva, ki dopolnjujejo tista dejstva ali so dodana tistim dejstvom, za katera Komisija že ve, in ki spreminjajo stvarni ali časovni obseg kršitve, kot ga je ugotovila Komisija. Le v zvezi s takimi dejstvi, ki so glede na prvotni obseg kršitve dodatna, se lahko uporabi delna imuniteta.
36 Kot je Splošno sodišče upravičeno navedlo v točki 86 izpodbijane sodbe, besedilo točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 ne spreminja logike delne imunitete, kot jo je razlagala sodna praksa v zvezi z besedilom točke 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002.
37 V teh okoliščinah je treba točko 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 razlagati tako, da se nanaša na primere, v katerih družba, ki je sodelovala pri omejevalnem sporazumu, Komisiji predloži samostojna dokazna sredstva, ki tej omogočajo, da dokaže nova dejstva v zvezi s težo in trajanjem kršitve, med katere pa ne spadajo primeri, v katerih je navedena družba predložila le informacije, ki omogočajo podkrepitev dokazov o obstoju kršitve.
38 Kot je generalni pravobranilec v bistvu poudaril v točkah od 59 do 62 sklepnih predlogov, to razlago potrjuje struktura točke 26 navedenega sporočila. Kar zadeva dejstva, s katerimi se je Komisija že seznanila, lahko namreč predložitev dokazov z znatno dodano vrednostjo že pripelje do znižanja globe v skladu s prvim odstavkom te točke 26 v povezavi s točkama 24 in 25 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. Priznanje delne imunitete iz tretjega odstavka navedene točke 26 je torej treba pridržati podjetju, ki predloži elemente v zvezi z novimi dejstvi, za katera Komisija prej ni vedela.
39 Nazadnje, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 63 sklepnih predlogov, je ta razlaga tudi v skladu s ciljem pravila o delni imuniteti, določenega v točki 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, ki je enak cilju, ki se je prej poskušal doseči s točko 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 in ki je predstavljen v točkah 32 in 33 te sodbe. Namen navedene točke 26, tretji odstavek, je spodbuditi podjetja, da v celoti sodelujejo s Komisijo, čeprav jim ni bila priznana pogojna imuniteta na podlagi točke 8 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. Če namreč ne bi bilo pravila iz točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, bi se lahko ta podjetja bala, da bodo zaradi predložitve dokazov, ki vplivajo na trajanje ali težo kršitve in za katere Komisija prej ni vedela, izpostavljena tveganju povišanja glob, ki se jim lahko naložijo.
40 V tem okviru je treba opozoriti, kot je Splošno sodišče poudarilo v točki 88 izpodbijane sodbe, da je Sodišče, ko je razlagalo točko 23(b), zadnji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, ugotovilo, da je treba, kadar se informacije, ki jih je predložilo podjetje, nanašajo na dejstva, za katera je Komisija prej vedela, prošnjo za delno imuniteto, ki jo je vložilo tako podjetje, zavrniti, ne da bi bilo treba primerjati dokazno vrednost teh informacij z dokazno vrednostjo informacij, ki so jih prej predložila druga podjetja (glej v tem smislu sodbo z dne 23. aprila 2015, LG Display in LG Display Taiwan/Komisija, C‑227/14 P, EU:C:2015:258, točka 81). Ta ugotovitev velja v okviru točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 tudi za dokaze, ki se ne nanašajo na „dodatna dejstva“ v smislu te določbe.
41 Zato je treba ugotoviti, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava pri razlagi in uporabi zahtev iz točke 26, tretji odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, ker je Komisija že vedela za obstoj srečanja v Windhagnu in za ozemeljski obseg kartela, preden je podjetje Recylex vložilo prošnjo za priznanje delne imunitete.
42 Glede očitka podjetja Recylex iz točke 23 te sodbe, ki se nanaša na domnevno nekoherentnost in nejasnost razlogovanja Splošnega sodišča v točkah od 79 do 99 izpodbijane sodbe, zadostuje ugotovitev, da je, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 46 do 56 sklepnih predlogov, Splošno sodišče v navedenih točkah izpodbijane sodbe pravno zadostno navedlo razloge, ki upravičujejo potrditev spornega sklepa, kar zadeva zavrnitev priznanja delne imunitete na podlagi točke 26, tretji odstavek, tega obvestila.
43 Glede na navedeno je treba prvi del prvega pritožbenega razloga in drugi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljena.
Drugi in tretji del prvega pritožbenega razloga
Trditve strank
44 Podjetje Recylex z drugim delom prvega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče očitno izkrivilo ročno napisane zapiske uslužbenca podjetja Campine, ki so bili zaseženi med pregledom prostorov tega podjetja, v povezavi z informacijami, ki jih je podjetje JCI predložilo v okviru svoje prošnje za imuniteto pred globami z dne 22. junija 2012, ker naj bi v točki 95 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so ti dokazi Komisiji omogočili, da je pravno zadostno dokazala obstoj srečanja v Windhagnu in določila, da se je na dan tega srečanja kršitev začela. Na eni strani podjetje Recylex trdi, da v informacijah, ki jih je predložilo podjetje JCI, ni nikjer omenjeno srečanje ali protikonkurenčne izmenjave informacij, ki so potekale septembra 2009, poleg tega pa te informacije tudi ne kažejo, da se je omejevalni sporazum začel prav v tem trenutku. Na drugi strani podjetje Recylex navaja, da se ti ročno napisani zapiski nanašajo na datum, ki se razlikuje od datuma, ki ga je uporabila Komisija, to je na 24. namesto na 23. september 2009, da navedeni zapiski ne vsebujejo nobenih navedb glede udeležencev tega srečanja ali njegove narave in, nazadnje, da je podjetje Campine med celotnim upravnim postopkom nenehno zanikalo, da so imeli ti zapiski protikonkurenčno vsebino.
45 Podjetje Recylex s tretjim delom prvega pritožbenega razloga trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo, da mora Komisija dokazati obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. Ročno napisani zapiski uslužbenca podjetja Campine naj niti v povezavi z informacijami, ki jih je predložilo podjetje JCI, ne bi pomenili točnih in zanesljivih dokazov o obstoju kršitve, storjene med srečanjem v Windhagnu. Splošno sodišče naj bi s tem, da je ugotovilo, da so ti zapiski Komisiji omogočili, da je pravno zadostno dokazala obstoj tega srečanja, kršilo pravila s področja dokaznega bremena.
46 Komisija meni, da so argumenti, ki jih podjetje Recylex navaja v tem okviru, na eni strani nedopustni, ker pomenijo predlog za ponovni preizkus dokazov, in na drugi strani neutemeljeni.
Presoja Sodišča
47 Ne da bi bilo treba preučiti vprašanje, ali argumenti podjetja Recylex pomenijo zahtevo za ponovni preizkus dokazov in na tej podlagi odločiti o dopustnosti takega predloga, je treba navesti, da se podjetje Recylex opira na očitno napačno razumevanje izpodbijane sodbe, zlasti njenih točk od 85 do 97, ker predpostavlja, da se je Splošno sodišče izreklo o vprašanju, ali so bili ročno napisani zapiski, zaseženi med pregledom prostorov družbe Campine, v povezavi z informacijami, ki jih je prej predložilo podjetje JCI, vsebinsko zadostni za pravno zadosten dokaz dneva in vsebine srečanja v Windhagnu.
48 Kot je namreč generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 81 do 84 sklepnih predlogov, iz točk od 93 do 97 izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je Splošno sodišče ugotovilo zgolj, da so ti ročno napisani zapiski v povezavi z informacijami, ki jih je predložilo podjetje JCI, Komisiji omogočili, da se seznani z obstojem srečanja v Windhagnu in protikonkurenčnostjo tega srečanja. V nasprotju s trditvami podjetja Recylex se Splošno sodišče nikakor ni izreklo o vprašanju, ali so ti zapiski sami po sebi omogočali, da se pravno zadostno dokažeta datum in vsebina tega srečanja.
49 V zvezi s tem je treba poudariti, da podjetje Recylex v pritožbi ne izpodbija tega, da so ročno napisani zapiski in informacije, ki jih je predložilo podjetje JCI, Komisiji omogočili seznanitev s tem, da je potekalo srečanje v Windhagnu.
50 Čeprav podjetje Recylex trdi, da bi moralo Splošno sodišče primerjati elemente, ki jih je Komisija že imela, in elemente, ki jih je predložilo podjetje Recylex, na podlagi te primerjave pa bi bilo moralo presoditi, da Komisiji elementi, ki jih je imela ob vložitvi prošnje podjetja Recylex za delno imuniteto, niso omogočali pravno zadostno dokazati obstoja in vsebine tega sestanka, je treba navesti, da je Splošno sodišče v točki 97 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so argumenti, ki jih je v zvezi s tem navedlo podjetje Recylex, brezpredmetni. Iz razlogov, navedenih v točki 40 te sodbe, je ta ugotovitev Splošnega sodišča upravičena, ker taka primerjava ni bila potrebna.
51 Zato je treba ugotoviti, da sta drugi in tretji del prvega pritožbenega razloga očitno neutemeljena, tako da je treba ob upoštevanju ugotovitev iz točke 43 te sodbe prvi pritožbeni razlog v celoti zavrniti.
Tretji pritožbeni razlog
Trditve strank
52 Podjetje Recylex s tretjim pritožbenim razlogom, ki je naperjen zoper točke od 136 do 154 izpodbijane sodbe, trdi, da je Splošno sodišče pri uporabi točke 26, prvi odstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da niti besedilo tega obvestila niti njegova sistematika ne podpirata razlage, da v primeru, da sta podjetji predložili dokaze z znatno dodano vrednostjo, tisto, ki jih je predložilo drugo, prevzame mesto prvega podjetja, če sodelovanje tega prvega podjetja ni v skladu z zahtevami iz točke 12 navedenega obvestila. Zato naj bi Splošno sodišče s tem, da je v točki 153 izpodbijane sodbe presodilo, da je Komisija podjetju Recylex upravičeno zavrnila dodelitev znižanja globe od 30 do 50 % iz točke 26, prvi odstavek, prva alinea, istega obvestila, čeprav naj podjetje Eco‑Bat po mnenju podjetja Recylex ne bi izpolnilo svoje obveznosti sodelovanja, ker je predložilo le nepopolne in zavajajoče informacije o ozemljih, na katera se je nanašala ugotovljena kršitev, napačno uporabilo pravo.
53 Iz besedila, sistematike in ciljev Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 naj bi bilo razvidno, da podjetje, katerega sodelovanje ne izpolnjuje pogojev iz člena 12 tega obvestila, ne sme biti upoštevano pri razvrstitvi iz točke 26, prvi odstavek, navedenega obvestila, zato se vprašanje njegovega mesta v tej razvrstitvi ne postavlja.
54 Komisija trdi, da ta tretji pritožbeni razlog ni utemeljen.
Presoja Sodišča
55 V skladu s točko 24 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 mora podjetje, da bi bilo upravičeno do znižanja globe, določenega v točki 26, prvi odstavek, tega obvestila, Komisiji zagotoviti dokaze o domnevni kršitvi, ki pomenijo znatno dodano vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih Komisija že ima, in mora izpolnjevati kumulativne pogoje iz točke 12 navedenega obvestila, ki med drugim zahtevajo resnično sodelovanje ter sodelovanje v celoti, neprenehoma in brez odlašanja med celotnim upravnim postopkom.
56 Tako se podjetju lahko zavrne znižanje globe, če ne ravna v skladu z zahtevami iz točke 12 tega obvestila. Vendar dejstvo, da to podjetje ni upravičeno do znižanja, ne more povzročiti, da bi lahko podjetja, ki so dokaze z znatno dodano vrednostjo predložila pozneje, v kronološki razvrstitvi, določeni v točki 26, prvi odstavek, navedenega obvestila, nadomestila prvonavedeno podjetje.
57 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da nobena določba Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 ne omogoča prerazvrstitve, na katero se v obravnavani zadevi sklicuje podjetje Recylex. Točka 26, prvi odstavek, tega obvestila določa le kronološko merilo, tako da določa razpone znižanj globe, ki so odvisni izključno od vrstnega reda, v katerem so zadevna podjetja Komisiji predložila dokaze z znatno dodano vrednostjo. Prav tako noben element, naveden v točkah 23, 24, 29 in 30 navedenega obvestila, ne predvideva tovrstne prerazvrstitve. Zato niti besedilo teh točk niti sistematika Obvestila o prizanesljivost iz leta 2006 drugo razvrščenemu podjetju, in sicer podjetju Recylex, ne dajeta pravice, da nadomesti podjetje, ki je v tej razvrstitvi prvo, in sicer podjetje Eco‑Bat, ker naj to podjetje ne bi izpolnilo pogojev, določenih v točki 12 tega obvestila.
58 Poleg tega nasprotne razlage, kot jo zagovarja podjetje Recylex, ni mogoče utemeljiti s ciljem, ki se poskuša doseči s programi prizanesljivosti, katerega namen je, kot je Splošno sodišče navedlo v točki 148 izpodbijane sodbe, v udeleženkah omejevalnih sporazumov ustvariti vzdušje negotovosti, da bi se spodbudila prijava tega sporazuma Komisiji (glej v tem smislu sodbo z dne 20. januarja 2016, DHL Express (Italy) in DHL Global Forwarding (Italy), C‑428/14, EU:C:2016:27, točka 82 in navedena sodna praksa).
59 Da bi se dosegel ta cilj, je treba namreč podjetja spodbuditi, da s Komisijo pri njenih preiskovalnih dejanjih sodelujejo čim hitreje in čimbolj učinkovito. Če bi se dopustila prerazvrstitev podjetij, ki pri sodelovanju niso bila najhitrejša, ker neko drugo podjetje ni spoštovalo zahtev iz točke 12 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006, bi to izničilo cilj pospeševanja razdruževanja omejevalnih sporazumov, ki se poskuša doseči s tem obvestilom.
60 Zato je treba ugotoviti, da Splošno sodišče s tem, da je v točkah od 136 do 154 izpodbijane sodbe presodilo, da podjetje Recylex ne more zahtevati višjega razpona znižanja globe, in sicer od 30 do 50 %, ni napačno uporabilo prava, ker je bilo v skladu s spornim sklepom šele drugo podjetje, ki je predložilo dokaze z znatno dodano vrednostjo v smislu točke 26, prvi odstavek, druga alinea, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006.
61 Glede na navedene ugotovitve je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
62 Ker nobenega izmed treh pritožbenih razlogov, ki jih je podjetje Recylex navedlo v utemeljitev pritožbe, ni mogoče sprejeti, je treba pritožbo v celoti zavrniti.
Stroški
63 Na podlagi člena 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
64 Ker je Komisija predlagala, naj se podjetju Recylex naloži plačilo stroškov, in ker to s predlogi ni uspelo, se mu naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Pritožba se zavrne.
2. Družbam Recylex SA, Fonderie et Manufacture de Métaux SA in Harz‑Metall GmbH se naloži plačilo stroškov.
Podpisi