Tožba, vložena 4. aprila 2012 - Deutsche Post proti Komisiji

(Zadeva T-152/12)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Deutsche Post AG (Bonn, Nemčija) (zastopniki: J. Sedemund, T. Lübbig in M. Klasse, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj člene 1 in 2 ter od 4 do 6 Sklepa Komisije z dne 25. januarja 2012 o ukrepu Nemčije C 36/2007 (ex NN 25/2007) v korist družbe Deutsche Post AG (dokument Komisije C(2012) 184 final) razglasi za nične;

naj toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja skupno 13 tožbenih razlogov:

A.    Tožeča stranka v utemeljitev predloga za razglasitev ničnosti členov 1 in od 4 do 6 Sklepa Komisije z dne 25. januarja 2012 navaja 10 tožbenih razlogov:

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU

zaradi napačne opredelitve delnega državnega financiranja obveznosti, prevzetih od nekdanjega državnega podjetja, iz naslova pokojnin (v nadaljevanju: prevzete pokojninske obveznosti) kot državne pomoči, ki naj bi bila v nasprotju s sodno prakso Splošnega sodišča "Combus"²;

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 108(1) PDEU in člena 1(b)(i), Uredbe (ES) št. 659/1999⁴

zaradi napačne opredelitve delnega državnega financiranja prevzetih pokojninskih obveznosti kot "nove" državne pomoči;

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU

zaradi napačnega obravnavanja reguliranega plačila kot elementa državne pomoči v nasprotju s sodno prakso Sodišča "PreussenElektra" in zaradi napačnega obravnavanja ugovora v zvezi z (domnevno) neustrezno razporeditvijo stroškov med dvema skupinama proizvodov kot elementa državne pomoči;

Četrti tožbeni razlog: nepristojnost in napaka pri presoji ter kršitev načela prepovedi diskriminacije in dolžnosti lojalnega sodelovanja z državami članicami

zaradi retroaktivnega posega v nacionalno ureditev v zvezi s plačilom kljub dolgoletnemu poznavanju te ureditve, ki naj bi bil v nasprotju s celotno dosedanjo prakso odločanja Komisije;

Peti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) in (3) PDEU

zaradi napačne določitve prispevkov za socialno varnost, ki jih morajo plačevati zasebni konkurenti (v nadaljevanju: referenčna vrednost), in zaradi fiktivnega povečanja dejanskega bruto dohodka uradnikov kot osnove za izračun za namene uporabe referenčne vrednosti;

Šesti tožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev v smislu člena 296 PDEU

ker naj bi bila zelo obsežna vsebina izpodbijanega sklepa deloma nejasna, protislovna ali nerazumljiva in naj iz nje ne bi bila jasno razvidna povezanost med posameznimi deli;

Sedmi tožbeni razlog: kršitev načela zakonitosti in člena 107(1) PDEU

zaradi protislovne predstavitve in pomanjkljive razpoznavnosti osnove za izračun zneska, ki ga je treba vrniti;

Osmi tožbeni razlog: kršitev pravice do "razumnega trajanja postopka" kot dela pravice do "dobrega upravljanja" v skladu s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 10(1) Uredbe št. 659/1999

zaradi več kot dvanajstletnega trajanja postopka od odločbe o začetku postopka iz leta 1999 do izpodbijanega sklepa z dne 25. januarja 2012;

Deveti tožbeni razlog: kršitev pravice do "dobrega upravljanja" iz člena 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in kršitev člena 15 Uredbe št. 659/1999

zaradi popolnega nedelovanja v zvezi z regulacijo plačila v skladu s členom 20(2) PostG, s katero je Komisija seznanjena že vsaj od leta 1999, vendar je ta postala predmet postopka šele pred 11 leti s sklepom o razširitvi z dne 10. maja 2011;

Deseti tožbeni razlog: kršitev načel pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj in dobrega upravljanja, ki so varovana kot temeljne pravice, ter člena 7(1) Uredbe št. 659/1999

zaradi napačne presoje končnosti odločbe iz leta 2002, s katero se v nasprotju z obveznostjo iz člena 7(1) Uredbe št. 659/1999 v skladu z navedbami Komisije niso "dokončno" uredili državni ukrepi, ki so bili predmet postopka in h katerim naj bi spadale tudi pokojninske obveznosti.

B.    Tožeča stranka v utemeljitev predloga za razglasitev ničnosti člena 2 sklepa Komisije z dne 25. januarja 2012 navaja nadaljnje tri tožbene razloge:

Enajsti tožbeni razlog: kršitev načel "dobrega upravljanja" in "razumnega trajanja" postopka

zaradi protipravne opustitve preizkusa obstoja "prekomernega nadomestila" s "finančno izravnavo" od leta 1999, kot je ugotovilo Sodišče s sodbo z dne 1. julija 2008 v zadevi Deutsche Post proti Komisiji, T-266/02;

Dvanajsti tožbeni razlog: kršitev člena 106(2) PDEU

zaradi nezadostne obrazložitve ugotovitve, da v obravnavanem primeru ni izpolnjeno četrto merilo iz sodbe "Altmark";

Trinajsti tožbeni razlog: napačna uporaba pogoja za državno pomoč iz člena 107(1) PDEU

ker naj bi finančna izravnava izpolnjevala pogoje za storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) PDEU.

____________

¹ - Sodba Splošnega sodišča z dne 16. marca 2004 v zadevi Danske Busvognmænd proti Evropski komisiji (T-157/01, Recueil, str. II-917).

² - Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339).

³ - Sodba Sodišča z dne 13. marca 2011 v zadevi PreussenElektra (C-379/98, Recueil, str. I-2099).

⁴ - Sodba Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg (C-280/00, Recueil, str. I-7747).