(Zadevi T‑413/10 in T‑414/10)
(objava odlomkov)
Socitrel – Sociedade Industrial de Trefilaria, SA
in
Companhia Previdente – Sociedade de Controle de Participações Financeiras, SA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določanje cen, razdelitev trga in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Sodelovanje v upravnem postopku – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Razumni rok“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. julija 2015
1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja obveznosti obrazložitve glede na okoliščine obravnavanega primera – Nujnost navedbe vseh upoštevnih dejanskih in pravnih elementov – Neobstoj
(člen 296 PDEU)
2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Odvračalni učinek – Uporaba množitelja za izhodiščni znesek – Napotitev na preudarke predstavljene v zvezi s presojo teže kršitve – Zadostna obrazložitev
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 25)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Spoštovanje razumnega roka – Kršitev – Posledice – Razglasitev ničnosti odločbe o ugotovitvi kršitve zaradi predolgega trajanja postopka – Zahteva – Kršitev pravice do obrambe zadevnih podjetij – Dejavniki, s katerimi je mogoče pojasniti trajanje upravnega postopka
(Člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 17)
4. Pravo Evropske unije – Načela – Varstvo legitimnega pričakovanja – Kršitev – Pogoji – Sprejetje s strani Komisije sklepa o spremembi po vložitvi tožbe zoper prvotni sklep – Spoštovanje dolžnosti skrbnosti in pravic do obrambe – Neobstoj kršitve načela varstva legitimnega pričakovanja
5. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti ali skoraj v celoti v njeni lasti, tudi v primeru holdinga
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
6. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti ali skoraj v celoti v njeni lasti, tudi v primeru holdinga – Obveznosti dokazovanja družbe, ki želi ovreči to domnevo – Nezadostni elementi za ovrženje domneve
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
7. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti ali skoraj v celoti v njeni lasti – Izpodbojnost – Upoštevanje ob spoštovanju načel domneve nedolžnosti, individualizacije kazni, pravne varnosti in enakosti orožij
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Najvišji znesek – Izračun – Promet, ki ga je treba upoštevati – Skupni promet vseh družb, ki sestavljajo gospodarski subjekt, ki deluje kot podjetje na dan sprejetja odločbe o naložitvi globe
(Člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Najvišji znesek – Izračun – Promet, ki ga je treba upoštevati – Promet v poslovnem letu pred datumom sprejetja odločbe o naložitvi globe – Uporaba prometa drugega prejšnjega poslovnega leta – Dopustnost – Pogoji
(Člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve – Merila presoje – Teža sodelovanja vsakega podjetja – Razlikovanje – Omejevalni sporazum, ki zajema več panog – Spoštovanje načel sorazmernosti ter individualizacije kazni in sankcij
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točki 13 in 22)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve – Določitev stopnje teže, razdeljene ob upoštevanju več kategorij podjetij, ki so storila enotno kršitev – Majhne razlike med stopnjami, ki se uporabijo za podjetja, ki so storila kršitev – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Presoja
(Člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve – Merila presoje – Napačna ocena njihovega pravnega stanja s strani podjetij – Nevplivanje
(Člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Obveznost Komisije, da upošteva svojo predhodno prakso odločanja – Neobstoj
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga ali vloga „sledi svojemu vodji“ – Okoliščina, ki ni bila prevzeta v novih smernicah – Polje proste presoje Komisije
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 98/C 9/03, točki 2 in 3; Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje inkriminiranega podjetja, ki je zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti – Merila presoje
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)
16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Najvišji znesek – Izračun – Družbe, ki v obdobju kršitve tvorijo eno podjetje, in družba, ki je po kršitvi pridobila delež – Uporaba različnih načinov izračuna zgornje meje – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj
(Člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
1. Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 106.)
2. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 135 do 137.)
3. Na področju konkurence ima lahko kršitev razumnega roka pri vodenju upravnih postopkov dve vrsti posledic.
Na eni strani lahko kršitev razumnega roka – kadar je vplivala na izid postopka – povzroči razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe. Kadar gre za uporabo pravil o konkurenci, prekoračitev razumnega roka pomeni ničnostni razlog le, če gre za sklep o ugotovitvi kršitve in če je bilo ugotovljeno, da je kršitev tega načela ogrozila pravico zadevnih podjetij do obrambe. Razen v tem specifičnem primeru pa nespoštovanje obveznosti sprejetja odločitve v razumnem roku ne vpliva na veljavnost upravnega postopka na podlagi Uredbe št. 17. Ker ima spoštovanje pravice do obrambe izjemen pomen v upravnih postopkih na področju konkurence, je treba preprečiti, da bi bila ta pravica nepopravljivo okrnjena zaradi predolge preiskovalne faze in da bi to trajanje lahko oviralo pridobitev dokazov za izpodbijanje obstoja ravnanj, za katera bi zadevna podjetja lahko odgovarjala. Iz tega razloga morebiten preizkus oviranja izvrševanja pravice do obrambe ne more biti omejen samo na fazo, v kateri ima ta pravica polni učinek, to je na drugo fazo upravnega postopka, ki traja od obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah do sprejetja dokončne odločbe. Presoja vira morebitne oslabitve učinkovitosti pravice do obrambe se mora raztezati na ves postopek in se nanašati na njegovo celotno trajanje.
Na drugi strani lahko sodišče Unije zaradi kršitve razumnega roka – kadar ni vplivala na izid postopka – pri izvrševanju svoje neomejene pristojnosti ustrezno popravi kršitev, ki je posledica prekoračitve razumnega roka upravnega postopka, in to tako, da po potrebi zniža znesek naložene globe.
Kar zadeva razlago trajanja upravnega postopka na področju omejevalnih sporazumov, je treba med drugim upoštevati je treba upoštevati trajanje omejevalnega sporazuma, njegovo posebej veliko geografsko razširjenost, delovanje omejevalnega sporazuma na geografski in časovni ravni, število sestankov, ki so potekali v okviru omejevalnega sporazuma, število zadevnih podjetij, število prijav zaradi prizanesljivosti in posebej velik obseg dokumentov, ki so bili v okviru tega predloženi ali prejeti med preiskavami in so bili v različnih jezikih, Komisija pa jih je morala pregledati, različne zahteve po dodatnih informacijah, število naslovnikov obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, število jezikov postopka in razne zahtevke v zvezi s plačilno zmožnostjo.
(Glej točke od 151 do 155, 168 in 169.)
4. Načelo varstva zaupanja v pravo je med temeljnimi načeli Unije. Za pravico do sklicevanja na to načelo morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Prvič, upravni organ je moral upravičencu dati natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov. Drugič, ta zagotovila morajo biti taka, da pri subjektu, na katerega so naslovljena, ustvarijo upravičena pričakovanja. Tretjič, dana zagotovila morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi.
Poleg tega obveznost skrbnega ravnanja zajema obveznost Komisije, da skrbno in nepristransko preuči vse ustrezne elemente obravnavanega primera.
Poleg tega je legitimno in v interesu dobrega upravnega vodenja, da institucija popravi napake in opustitve, ki bi jih vseboval sklep. Komisija namreč ne sme v pravnem redu pustiti sklepa, ki vsebuje napake in opustitve, v tem okviru pa je legitimno in v interesu dobrega upravljanja, da institucija popravi napake in opustitve, ki jih vsebuje sklep. Kadar je torej Komisija v ta namen sprejela sklep o spremembi po vložitvi tožb zoper prvotni sklep in so bile tožeče stranke pozvane, naj prilagodijo svoje tožbene razloge in predloge na podlagi sprejetja sklepa o spremembi, slednje ne morejo trditi, da je Komisija kršila njihovo pravico do obrambe.
Poleg tega, ker ima Komisija v interesu dobrega upravljanja pravico popraviti prvotni sklep, ki vsebuje napake in opustitve, z ohranitvijo takšnega sklepa, do morebitne razglasitve njegove ničnosti s strani sodišča Unije, uprava ni mogla dati natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov.
Poleg tega Komisiji prav tako ni mogoče očitati nelojalnega ravnanja in slabe vere, zgolj zato ker je spremenila sklep, ki je po njenih navedbah vseboval različne napake in opustitve.
(Glej točke od 174 do 176, 179, 182, 185 in od 187 do 189.)
5. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 197 do 208, 220, 228 in 238.)
6. Na področju kršitev pravil o konkurenci, kadar je matična družba v obdobju kršitve, ki se ji očita, lastnica celotnega ali skoraj celotnega kapitala svoje hčerinske družbe, lahko Komisija uporabi domnevo dejanskega odločilnega vplivanja. Navedene domneve ni mogoče ovreči zgolj s prikazom, da hčerinska družba sama vodi te posebne vidike svoje poslovne politike, ne da bi v zvezi s tem prejemala navodila. Zato samostojnosti hčerinske družbe ni mogoče dokazati samo s prikazovanjem, da samostojno upravlja s posameznimi vidiki svoje politike v zvezi s trženjem proizvodov, ki so povezani s kršitvijo.
Poleg tega glede na to, da se samostojnost hčerinske družbe ne presoja samo ob upoštevanju vidikov operativnega vodenja podjetja, dejstvo, da hčerinska družba v korist matične družbe nikoli ni uvedla posebne politike obveščanja na zadevnem trgu, ne zadostuje za dokazovanje njene samostojnosti. Ob tem to, da iz dokazov v spisu ni razvidno, da je matična družba hčerinski družbi dajala navodila, ne dokazuje, da ta navodila niso obstajala. Glede tega je zastopanost matične družbe v vodstvenih organih hčerinske družbe upošteven dokaz izvajanja dejanskega nadzora nad poslovno politiko te družbe.
Poleg tega je matično družbo mogoče šteti za odgovorno za kršitev, ki jo je storila hčerinska družba, čeprav je v skupini veliko družb za upravljanje. To, da je matična družba holding, in to celo neoperativen, ne zadostuje za ovržbo domneve dejanskega izvajanja odločilnega vpliva in niti za to ne velja nobeno obrnjeno dokazno breme. Glede tega je dejstvo, da se je matična družba omejila na upravljanje svojih deležev, ob upoštevanju njene pravne oblike in njenega statutarnega cilja, nezadostno, da bi se z njim ovrgla domneva Komisije.
Poleg tega dejstvo, da sta matična družba in njena hčerinska družba družbi z različno pravno osebnostjo ter da imata različno lastniško strukturo in sedeža, na to ne vpliva, ker vsekakor tvorita isto podjetje.
Prav tako je neupošteven obstoj nacionalne zakonodaje, v skladu s katero člani uprave matične družbe te družbe ne zastopajo, kadar sedijo v upravnem odboru njene hčerinske družbe. Družba se namreč ne more sklicevati na nacionalno zakonodajo, da bi se izognila pravilom Unije, saj je treba pravne pojme, uporabljene v pravu Unije, načeloma razlagati in uporabljati enotno v vsej Uniji.
Poleg tega to, da matična družba ni bila sama dejavna v sektorju, ki ga zadeva kršitev, prav tako ne zadostuje za ovržbo domneve dejanskega izvajanja odločujočega vpliva.
Poleg tega na samostojnost hčerinske družbe ni mogoče sklepati iz dejstva, da je prejšnje izvršno vodstvo ostalo na čelu podjetja po tem, ko je matična družba pridobila hčerinsko družbo.
Nazadnje, ker pripis kršitve člena 101 PDEU nekemu podjetju ne pomeni, da so družbeniki ali glavni poslovodje zadevnega podjetja storili to kršitev ali vedeli zanjo, ampak da jo je storila oseba, ki je pooblaščena, da deluje v imenu podjetja, to, da matična družba ni vedela za kršitveno ravnanje njene hčerinske družbe, ne vpliva na možnost, da se ugotovi njena solidarna odgovornost za ravnanje te hčerinske družbe.
(Glej točke od 210 do 214 ter od 240 do 253.)
7. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 235 do 237.)
8. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 258 do 264.)
9. Kar zadeva opredelitev „predhodnega poslovnega leta“ v smislu člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, je v položajih, ko ni podatka, da je podjetje prenehalo s svojimi gospodarskimi dejavnostmi ali da je preusmerilo svoj promet v izogib naložitvi visoke globe, treba šteti, da je Komisija zavezana, da določi zgornjo mejo globe glede na najnovejše podatke o prometu, ki odražajo celotno leto gospodarske dejavnosti. V zvezi s tem Komisija nima pooblastila, da uporabi zgornjo mejo 10 % po prostem preudarku za poslovna leta, ki so pred poslovnim letom pred sprejetjem odločbe. Komisija lahko tako predhodno poslovno leto uporabi le v izjemnih okoliščinah, na primer, ko zadevno podjetje v poslovnem letu pred sprejetjem sklepa Komisije ni imelo nobenega prometa. Poleg tega Komisija tudi v takem primeru nima širokega polja proste presoje pri izbiri poslovnega leta, ki ga uporabi pri določitvi zgornje meje globe. Zavezana je namreč, da uporabi zadnje polno poslovno leto, ki odraža celotno leto normalnih gospodarskih dejavnosti.
Čeprav mora Komisija v zvezi s tem za izračun zgornje meje globe načeloma upoštevati promet, ki ga je zadevno podjetje ustvarilo v zadnjem polnem poslovnem letu pred dnem sprejetja sklepa o naložitvi globe, pa iz sobesedila in ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je navedena določba, izhaja, da kadar promet poslovnega leta pred sprejetjem sklepa Komisije ne predstavlja celotnega poslovnega leta običajne gospodarske dejavnosti v obdobju dvanajstih mesecev in torej ne podaja koristnega podatka o dejanskem gospodarskem položaju zadevnega podjetja in o ustrezni višini globe, ki naj se mu naloži, tega prometa za namen določitve zgornje meje globe ni mogoče upoštevati. V slednjem primeru, do katerega pride le v izjemnih okoliščinah, mora Komisija za izračun zgornje meje globe uporabiti zadnje polno poslovno leto, ki odraža celotno leto običajnih gospodarskih dejavnosti.
S sklicevanjem na „celotno poslovno leto običajne gospodarske dejavnosti“ se namreč želi izključiti upoštevanje poslovnega leta, v katerem je zadevno podjetje zaključevalo svoje transakcije, čeprav vse gospodarske dejavnosti še niso prenehale, in še bolj splošno upoštevanje poslovnega leta, v katerem naj ravnanje zadevnega podjetja na trgu ne bi ustrezalo ravnanju podjetja, ki običajno opravlja gospodarsko dejavnost. Nasprotno pa dejstvo, da je promet ali dobiček, ki je bil uresničen v določenem poslovnem letu, občutno nižji ali višji od tistih, ki so bili uresničeni v predhodnih poslovnih letih, ne pomeni, da zadevno leto ne pomeni celotnega poslovnega leta običajne gospodarske dejavnosti.
(Glej točke od 265 do 268.)
10. Pri določitvi višine globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci je treba upoštevati trajanje kršitve in vse dejavnike, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitve. V tem okviru he treba težo kršitev konkurenčnega prava ugotoviti ob upoštevanju veliko dejavnikov, kot so zlasti okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilni učinek glob, pri čemer ne obstaja zavezujoč ali izčrpen seznam meril, ki jih je treba obvezno upoštevati. Med dejavniki, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitev, so ravnanje vsakega izmed podjetij, vloga, ki jo ima vsako izmed podjetij pri izvajanju omejevalnega sporazuma, korist, ki so jo lahko podjetja imela od tega sporazuma, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za cilje Unije.
Čeprav v zvezi s tem dejstvo, da podjetje ni sodelovalo pri vseh sestavnih delih omejevalnega sporazuma ali da je imelo manjšo vlogo pri vidikih, pri katerih je sodelovalo, ni upoštevno pri dokazovanju njegovega sodelovanja pri kršitvi, pa sodelovanje zadevnega podjetja lahko vpliva na presojo njegovega obsega ali teže in torej na določitev ravni kazni. Tako mora Komisija pri presoji relativne teže sodelovanja vsakega kršitelja pri omejevalnem sporazumu upoštevati dejstvo, da morebiti nekateri kršitelji niso odgovorni za vse dele tega omejevalnega sporazuma.
Nadalje, kar zadeva načelo sorazmernosti, to zahteva, da se z ukrepi institucij ne sme preseči meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev zasledovanega cilja. V zvezi z izračunom glob je treba težo kršitve določiti glede na več dejavnikov, pri čemer se nobenemu ne sme pripisati nesorazmerni pomen glede na druge dejavnike presoje. Načelo sorazmernosti v tem okviru pomeni, da mora Komisija določiti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.
(Glej točke od 277 do 282.)
11. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke 283, 288 ter od 290 do 293.)
12. V okviru določitve višine glob naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, dejstva, da majhnost podjetja in pripadnost družinski skupini vpliva na njegovo pravno in ekonomsko znanje in mu onemogoča oceno natančnega obsega kršitve, pri kateri je sodeloval, ni mogoče upoštevati za presojo teže kršitve. Podjetja namreč načelno sama nosijo tveganje morebitne napačne ocene pravnega stanja v skladu s splošno življenjsko modrostjo, da nevednost ne varuje pred kaznijo.
(Glej točki 301 in 304.)
13. Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 307.)
14. Na področju glob naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, je treba, kadar je kršitev storilo več podjetij, presoditi težo sodelovanja vsakega od njih, da bi ugotovili, če v zvezi z njimi obstajajo obteževalne ali olajševalne okoliščine.
Za ugotovitev, ali se mora podjetju priznati olajševalna okoliščina na podlagi dejanskega neizvajanja sporazumov, ki pomenijo kršitev, je treba preveriti, ali je podjetje navedlo trditve, s katerimi je mogoče dokazati, da se je podjetje v obdobju, ko je pristopilo h kršitvenim sporazumom, dejansko izognilo njihovemu izvajanju s tem, da je na trgu ravnalo konkurenčno ali da je vsaj očitno in bistveno kršilo obveznosti za izvajanje tega omejevalnega sporazuma, tako da je motilo njegovo delovanje.
Ko je bilo ugotovljeno, da je podjetje, ki je storilo kršitev, lahko upoštevalo tajne sporazume kartela pri določitvi svojega ravnanja na zadevnem trgu, nesodelovanje pri enem ali drugem izmed teh sporazumov, ob domnevi, da je dokazano, samo po sebi ne more zadostovati kot dokaz, ki se zahteva v sodni praksi, v skladu s katero morajo kršitelji za priznanje olajševalne okoliščine iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (smernice iz leta 2006) dokazati, da so se obnašali konkurenčno ali da so vsaj očitno in bistveno kršili obveznosti za izvajanje tega omejevalnega sporazuma, tako da so motili njegovo delovanje. Dokaz le o nesodelovanju pri nekaterih izmed tajnih sporazumov kartela namreč sam po sebi ne more izključiti možnosti, da so drugi sporazumi škodili konkurenci na zadevnem trgu.
V zvezi s tem je v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ določeno, da izključno pasivna ali ,sledi mojemu vodji‘ vloga pri kršitvi pomeni olajševalno okoliščino. Seznam olajševalnih okoliščin iz točke 29 smernic iz leta 2006 pa med olajševalnimi okoliščinami, ki bi jih bilo mogoče upoštevati, take okoliščine ne omenja več. Vendar pa, glede na to, da seznam, naveden v točki 29 smernic iz leta 2006, ni izčrpen, izključno pasivne ali ,sledi mojemu vodji‘ vloge pri kršitvi načeloma ni mogoče izključiti iz okoliščin, ki bi lahko pripeljale do znižanja osnovnega zneska globe.
(Glej točke od 313 do 318.)
15. Na področju glob naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, na podlagi točke 29, četrta alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, se osnovni znesek globe lahko zmanjša, kadar zadevno podjetje dejansko sodeluje s Komisijo, in sicer v obsegu, ki presega področje uporabe Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (obvestilo o prizanesljivosti) in pravne obveznosti podjetja glede sodelovanja.
Da bi obdolženo podjetje lahko zahtevalo uporabo te določbe mora dokazati, da je bilo njeno sodelovanje, ki je preseglo njeno zakonsko obveznost sodelovanja, ni pa ji dalo pravice do znižanja globe na podlagi obvestila o prizanesljivosti, da je bilo to sodelovanje objektivno koristno za Komisijo, ker se je ta v končnem sklepu lahko oprla na dokaze, ki ji jih je predložila v okviru navedenega sodelovanja in brez katerih Komisija ne bi mogla v celoti ali delno sankcionirati zadevne kršitve.
Kadar torej podjetje, prvič, ni izpodbijalo dejstev in je pravočasno odgovorilo na zahteve po informacijah, ki jih je prejelo, kar ni preseglo njegove zakonske obveznosti sodelovanja, in drugič, ni uspelo dokazati, da se je lahko Komisija v končnem sklepu oprla na dokaze, ki ji jih je predložilo v okviru svojega sodelovanja in brez katerih Komisija ne bi mogla v celoti ali delno sankcionirati zadevne kršitve, zadevno podjetje ne more zahtevati zmanjšanja na podlagi točke 29 smernic iz leta 2006.
(Glej točke od 327 do 330.)
16. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 334 do 337.)