Zadeva T‑378/10

Masco Corp. in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Usklajevanje dvigov cen in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Enotna kršitev“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. septembra 2013

1.      Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Celovit omejevalni sporazum – Merila – Enotni cilj – Načini storitve kršitve – Nevplivanje

(člen 101(1) PDEU)

2.      Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pripisanje odgovornosti podjetju zaradi sodelovanja pri kršitvi, obravnavani kot celota – Pogoji

(člen 101(1) PDEU)

3.      Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Opredelitev enotne kršitve – Polje proste presoje Komisije – Sodni nadzor – Obseg

(člen 101(1) PDEU)

1.      Na področju konkurence je lahko kršitev člena 101(1) PDEU ne le posledica samostojnih sporazumov ali usklajenih ravnanj, ki jih je treba sankcionirati kot ločene kršitve, ampak tudi niza dejanj ali trajajočega ravnanja, tako da je njihove sestavne dele mogoče upravičeno šteti za sestavne dele enotne kršitve.

Za ugotovitev obstoja enotne kršitve mora Komisija dokazati, da so zadevni sporazumi ali usklajena ravnanja, čeprav se nanašajo na različne proizvode, storitve ali ozemlja, del celovitega načrta, ki so ga zadevna podjetja hote izvajala zaradi uresničitve enotnega protikonkurenčnega cilja. To, da se sporazumi ali usklajena ravnanja med seboj dopolnjujejo, je objektivni indic za obstoj celovitega načrta. Komisija mora v zvezi s tem preučiti vsako okoliščino, na podlagi katere je mogoče ugotoviti ali omajati obstoj navedenega celovitega načrta.

Komisija prava ne uporabi napačno, kadar ugotovi obstoj enotne kršitve na podlagi ugotovitve obstoja celovitega načrta zadevnih podjetij kot načrta, katerega edini cilj je proizvajalcem treh podskupin proizvodov, ki se med seboj dopolnjujejo, omogočiti, da se v okviru istega tristopenjskega sistema distribucije usklajujejo o dvigih cen, ki jih zaračunavajo prodajalcem na debelo, ki so njihove skupne stranke in imajo precejšnjo pogajalsko moč.

Te ugotovitve ne more izpodbiti domneven neobstoj istovetnosti podjetij, ki sodelujejo pri nezakonitih ravnanjih. Ta istovetnost namreč ni pogoj za obstoj kršitve kot take, ampak zgolj eden od indicev, ki jih mora Komisija upoštevati v okviru ugotavljanja obstoja skupnega načrta ali ločenih kršitev. Poleg tega okoliščina, da zadevna podjetja dobavljajo proizvode, ki pripadajo različnim trgom in ki niso medsebojno zamenljivi, ne more izključiti obstoja enotne kršitve. Ugotovitev obstoja take kršitve že po definiciji predpostavlja, da se protikonkurenčna ravnanja nanašajo na ločene proizvode in storitve ali ozemlja. Isto velja za dejstvo, da so datumi začetka zadevnih nezakonitih ravnanj za zadevne države članice in podskupine proizvodov različni, saj so se nezakonita ravnanja v zvezi z zadevnimi proizvodi velikokrat materialno, geografsko in časovno prekrivala.

(Glej točke od 21 do 23, 29, 32, 59, 67 in 79.)

2.      Na področju konkurence mora v zvezi z ugotovitvijo, da je podjetje sodelovalo pri enotni kršitvi, Komisija dokazati, da je to podjetje nameravalo s svojim ravnanjem prispevati k enotnemu cilju, za katerega so si prizadevali vsi udeleženci, in da je bilo seznanjeno z nezakonitimi ravnanji, ki so jih predvidela ali izvajala druga podjetja pri uresničevanju istega cilja, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, ki iz tega izhaja. Komisija je upravičena podjetju naložiti odgovornost za vsa protikonkurenčna ravnanja, ki sestavljajo enotno kršitev, in s tem odgovornost za to kršitev v celoti, le kadar je dokazano, da je to podjetje neposredno sodelovalo pri vseh teh ravnanjih ali pa je sodelovalo samo pri njihovem delu, pri tem pa je vedelo za vsa druga kršitvena ravnanja, ki so jih drugi udeleženci omejevalnega sporazuma predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, ali pa je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, ki iz tega izhaja.

Komisija prava ne uporabi napačno, kadar ugotovi, da zgolj zato, ker je lahko vloga vsakega udeleženca prilagojena njegovemu posebnemu položaju, ni mogoče izključiti njegove odgovornosti za kršitev v celoti, če je to podjetje vedelo za nezakonita ravnanja drugih udeležencev ali jih je lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje v zvezi s tem.

(Glej točke od 24 do 26, 28 in 29.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 57.)