Zadeva T‑397/13
(objava odlomkov)
Tilly-Sabco
proti
Evropski komisiji
„Kmetijstvo – Izvozno nadomestilo – Perutninsko meso – Izvedbena uredba, s katero je znesek nadomestila določen na 0 EUR – Ničnostna tožba – Predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov – Neposredno nanašanje – Dopustnost – Člen 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011 – Obveznost obrazložitve – Člen 164(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 – Legitimno pričakovanje“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 14. januarja 2016
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pojem predpisa – Vsi splošni akti razen zakonodajnih aktov – Uredba Komisije o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso – Vključitev
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Komisije št. 689/2013)
2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Regulativni akti – Akti, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov in ki se neposredno nanašajo na tožečo stranko – Pojem neposrednega nanašanja – Merila – Uredba Komisije o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso – Tožba družbe, ki je dejavna na področju izvoza zamrznjenih piščancev – Dopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Komisije št. 689/2013)
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Regulativni akti – Akti, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov in ki se neposredno nanašajo na tožečo stranko – Pojem izvedbenih ukrepov – Pravna sredstva zoper te akte
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
4. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Regulativni akti – Akti, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov in ki se neposredno nanašajo na tožečo stranko – Pojem izvedbenih ukrepov – Merila – Uredba Komisije o določitvi zneska nadomestila za perutninsko meso na 0 EUR – Akt, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Komisije št. 689/2013)
5. Institucije Evropske unije – Izvajanje pristojnosti – Izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji za sprejetje izvedbenih aktov – Nadzor s strani odbora, sestavljenega iz predstavnikov držav članic – Postopek posvetovanja – Rok za predložitev osnutka izvedbenega akta – Možnost izjeme – Predstavitev osnutka med sejo navedenega odbora – Dopustnost – Pogoji
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 182/2011, člen 3(3), drugi odstavek; Uredba Sveta št. 1234/2007, člen 195)
6. Institucije Evropske unije – Izvajanje pristojnosti – Izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji za sprejetje izvedbenih aktov – Nadzor s strani odbora sestavljenega iz predstavnikov držav članic – Postopek posvetovanja – Rok za sklic – Nujnost – Sodni nadzor – Meje
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 182/2011, člen 3(3), drugi odstavek; Uredba Sveta št. 1234/2007, člen 195)
7. Institucije Evropske unije – Izvajanje pristojnosti – Delegacije – Podelitev pooblastila ali subdelegacije osebi, ki opravlja posebno funkcijo v institucijah – Sprememba osebe, ki opravlja to funkcijo – Nevplivanje na veljavnost pooblastila ali subdelegacije
(Poslovnik Komisije, člena 13 in 14)
8. Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Določanje zneskov – Dejstvo, da je bil za zadevne proizvode znesek nadomestil prvič določen na 0 EUR – Dopustnost
(Uredba Sveta št. 1234/2007, člen 164(3); Uredba Komisije št. 689/2013)
1. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 30 do 32.)
2. Nobenega razloga ni, da bi se pojem neposrednega nanašanja, ki se v zvezi s predpisi zahteva v okviru tretjega primera iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, razlagal drugače kot se isti pojem razlaga v okviru drugega primera iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, to je v zvezi z akti, ki se na fizične ali pravne osebe neposredno in posamično nanašajo. Pogoj neposrednega nanašanja zahteva, prvič, da ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj zadevne osebe, in drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na sporni ureditvi brez uporabe drugih vmesnih pravil.
Kar zadeva tožbo zoper Uredbo št. 689/2013 o določitvi zneska izvoznih nadomestil v sektorju perutnine na 0 EUR, ima ta uredba neposredne učinke na pravni položaj družbe, ki je dejavna na področju izvoza zamrznjenih piščancev, tako da ta ne more več prejemati izvoznih nadomestil v pozitivnem znesku. Ker je bil v izpodbijani uredbi znesek izvoznih nadomestil določen na 0 EUR, ta uredba v zvezi s tem nacionalnim organom, pristojnim za dodeljevanje nadomestil, ne pušča nikakršne diskrecijske pravice. Tudi če bi nacionalni organ dodelil izvozno nadomestilo, bi to avtomatično znašalo 0 EUR, saj izpodbijana uredba nacionalnim organom ne pušča nobene diskrecijske pravice, v okviru katere bi lahko določili izvozno nadomestilo v pozitivnem znesku. Izpodbijana uredba se torej na navedeno družbo neposredno nanaša.
(Glej točke od 34 do 37.)
3. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 39 do 41.)
4. Glede na besedilo tretjega primera iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, lahko izvedbene ukrepe v smislu te določbe pomenijo zgolj ukrepi, ki jih organi ali telesa Unije in nacionalni organi sprejmejo pri običajnem delovanju. Kadar organi ali telesa Unije in nacionalni organi pri običajnem delovanju ne sprejmejo nobenega ukrepa za izvedbo predpisa in za konkretizacijo njegovih posledic za vsakega od zadevnih gospodarskih subjektov, ta predpis ne potrebuje izvedbenih ukrepov. V skladu s tretjim primerom iz člena 263, četrti odstavek, PDEU ne zadošča, da bi predpis lahko potreboval izvedbene ukrepe, temveč je nujno, da izvedbene ukrepe potrebuje. Ne zadošča, da ima gospodarski subjekt možnost, da od uprave umetno zahteva, naj sprejme ukrep, zoper katerega je možno pravno sredstvo, ker tak ukrep ne pomeni ukrepa, ki ga predpis potrebuje.
Glede tožbe zoper Uredbo št. 689/2013 o določitvi izvoznih nadomestil za perutninsko meso, vprašanje, ki je upoštevno za določitev, ali izpodbijana uredba potrebuje izvedbene ukrepe, ni vprašanje, ali gospodarskim subjektom nič ne preprečuje vložitve zahteve za izvozno dovoljenje, v katerem se vnaprej določijo izvozna nadomestila, temveč vprašanje, ali gospodarski subjekti pri običajnem delovanju vlagajo take zahteve. Ker v zvezi s tem pridobitev izvoznega dovoljenja ni obvezna in ker bodo izvozna nadomestila, ki jih je mogoče določiti, vsekakor znašala 0 EUR, zadevni gospodarski subjekti pri običajnem delovanju pri nacionalnih organih ne bodo vlagali zahtev za izvozna dovoljenja, v katerih se vnaprej določijo izvozna nadomestila. Brez takih zahtev nacionalni organi ne bodo sprejemali nobenih ukrepov za izvedbo Uredbe št. 689/2013. Ti torej takih ukrepov ne bodo sprejemali pri običajnem delovanju. Tako ne bo obstajal noben ukrep, ki bi konkretiziral posledice, ki jih ima navedena uredba za različne zadevne gospodarske subjekte. Dejstvo, da se zahteva za izvozno dovoljenje vloži pri nacionalnem organu zgolj z namenom pridobitve dostopa do sodišča, pomeni, da ta zahteva pri običajnem delovanju ne bi bila vložena. Ker nacionalni organ nima druge možnosti, kot da določi nadomestilo v znesku 0 EUR, izvoznik v teh okoliščinah ne more imeti nobenega interesa za to, da nacionalni organ določi nadomestilo, razen da bi umetno dosegel sprejetje akta, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo. Iz tega sledi, da Uredba št. 689/2013 ne potrebuje izvedbenih ukrepov.
Te ugotovitve ne omaja argument, da bi bilo protislovno dopustnost tožbe pogojiti z višino nadomestil in ugotoviti, da v primeru določitve zneska nadomestil na 0 EUR uredba ne potrebuje izvedbenih ukrepov, medtem ko bi v primeru določitve teh nadomestil v znesku, večjem od nič, izpodbojni akt bil izvedbeni akt na nacionalni ravni. Vprašanje, ali predpis potrebuje izvedbene ukrepe, je namreč treba preučiti ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve. V zvezi s tem se je za presojo vprašanja, ali predpis potrebuje izvedbene ukrepe, treba navezati na položaj osebe, ki se sklicuje na pravico do tožbe. Tako je mogoče, da bi isto uredbo nekateri gospodarski subjekti lahko izpodbijali pred sodiščem Unije, ker se na njih neposredno nanaša in v zvezi z njimi ne potrebuje izvedbenih ukrepov, medtem ko v zvezi z drugimi gospodarskimi subjekti ta uredba potrebuje izvedbene ukrepe. A fortiori ni izključeno, da uredba, ki nadomestila določa v znesku 0 EUR, ne potrebuje izvedbenih ukrepov, medtem ko jih podobna uredba, ki nadomestila določa v pozitivnem znesku, potrebuje.
(Glej točke do 43 do 45, 53, 54, 58 ter od 62 do 65.)
5. Člen 3(3) Uredbe št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, načeloma ne nasprotuje predložitvi osnutka uredbe med sejo upravljalnega odbora iz člena 195 Uredbe št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode. Člen 3(3), drugi pododstavek, prvi stavek, Uredbe št. 182/2011 določa rok najmanj štirinajst dni med predložitvijo osnutka izvedbenega akta in dnevom seje upravljalnega odbora, ki ga je treba upoštevati, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Torej je mogoče odstopiti od pravila o predložitvi osnutkov uredb štirinajst dni pred sejo upravljalnega odbora, pri čemer Uredba št. 182/2011 ne določa minimalnega roka, ki bi ga bilo treba spoštovati. Zaradi besedne zveze „razen v ustrezno utemeljenih primerih“, navedene na začetku prvega stavka člena 3(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 182/2011, ta prvi stavek ne nasprotuje predložitvi osnutka uredbe med sejo.
Poleg tega je treba formulacijo v členu 3(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 182/2011, da morajo člani upravljalnega odbora imeti možnost osnutek preučiti čim prej, razlagati ob upoštevanju dejstva, da mora biti rok v skladu z isto določbo sorazmeren. Izraz „čim prej“ ne pomeni nujno, da mora biti osnutek uredbe upravljalnemu odboru predložen pred dnem seje. Kadar je rok nekaj minut ali četrtin ure glede na okoliščine sorazmeren, je treba to predložitev šteti za predložitev, ki je bila opravljena čim prej v smislu tretjega stavka člena 3(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 182/2011.
(Glej točke 85, 86, 90 in 91.)
6. Iz besedila drugega stavka člena 3(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, je razvidno, da je predsednik upravljalnega odbora iz člena 195 Uredbe št. 123/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode, in torej predstavnik Komisije, pristojen, da ugotovi nujnost vprašanja, ki ga mora preučiti navedeni odbor. Preučitev sodišča Unije je omejena na obstoj očitne napake pri presoji in zlorabe postopka.
(Glej točko 114.)
7. Pooblastilo ali subdelegacija se ne da fizični osebi, temveč osebi, ki opravlja neko funkcijo, in sicer članu Komisije, ki je pristojen za točno določeno področje, ali generalnemu direktorju določene generalne direkcije. Zato ob spremembi osebe, ki opravlja to funkcijo, ostane veljavno. Iz tega sledi, da ni potrebno, da Poslovnik Komisije izrecno določa, da dana subdelegacija ostane veljavna po spremembi oseb, ki so delovale kot pooblaščenec ali pooblastitelj. Namen možnosti dati pooblastila ali subdelegacije je namreč kolegij komisarjev ali zadevnega člana Komisije razbremeniti odločitev, pri katerih ni potrebno sodelovanje kolegija ali zadevnega komisarja. Namen odločbe o podelitvi pooblastila ali subdelegacije je razdeliti pristojnosti znotraj Komisije in ne gre za dokaz zaupanja, ki zadeva točno določeno fizično osebo. Razen če je izrecno odločeno drugače, nobena pristojnost ni podeljena ad personam.
(Glej točki 202 in 203.)
8. V okviru določitve zneska izvoznih nadomestil s strani Komisije zgolj dejstvo, da je bil znesek za zadevne proizvode prvič določen na 0 EUR, ne pomeni samodejno, da je Komisija prekinila svojo običajno prakso. Glede tega je spreminjanje zneska izvoznih nadomestil neločljivo povezano s sistemom periodičnega določanja zneska teh nadomestil, tako da enaka obrazložitev lahko utemeljuje zneske izvoznih nadomestil, ki se močno razlikujejo.
(Glej točko 245.)