Language of document : ECLI:EU:C:2024:408

Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 16. maja 2024(*)

„Predhodno odločanje – Zračni prevoz – Uredba (ES) št. 261/2004 – Odškodnina letalskim potnikom v primeru velike zamude leta – Člen 5(3) – Oprostitev obveznosti plačila odškodnine – Izredne razmere – Pomanjkanje osebja upravljavca letališča, ki opravlja storitve natovarjanja prtljage“

V zadevi C‑405/23,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu, Nemčija) z odločbo z dne 22. junija 2023, ki je na Sodišče prispela 3. julija 2023, v postopku

Touristic Aviation Services Ltd

proti

Flightright GmbH,

SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi O. Spineanu-Matei, predsednica senata, S. Rodin (poročevalec), sodnik, in L. S. Rossi, sodnica,

generalni pravobranilec: A. Rantos,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Touristic Aviation Services Ltd S. Hendrix, Rechtsanwältin,

–        za Flightright GmbH M. Michel in R. Weist, Rechtsanwälte,

–        za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in J. M. Hoogveld, agenta,

–        za Evropsko komisijo G. von Rintelen in N. Yerrell, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Touristic Aviation Services Ltd (v nadaljevanju: TAS) in družbo Flightright GmbH glede odškodnine, ki jo družba Flightright, ki je vstopila v pravice letalskih potnikov, zaradi velike zamude leta zahteva od družbe TAS kot dejanskega letalskega prevoznika.

 Pravo Unije

3        Člen 5 Uredbe št. 261/2004 določa:

„1.      V primeru odpovedi leta:

[…]

(c)      imajo zadevni potniki pravico do odškodnine, ki jim jo mora plačati dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 7, razen če:

(i)      so o odpovedi obveščeni najmanj dva tedna pred odhodom po voznem redu;

ali

(ii)      so o odpovedi obveščeni dva tedna do sedem dni pred odhodom po voznem redu in jim je ponujena sprememba poti, ki jim zagotavlja odhod največ dve uri pred odhodom po voznem redu in prihod v njihov končni namembni kraj manj kot štiri ure po prihodu po voznem redu; ali

(iii)      so o odpovedi obveščeni manj kot sedem dni pred odhodom po voznem redu in jim je ponujena sprememba poti, ki jim zagotavlja odhod največ eno uro pred odhodom po voznem redu in prihod v njihov končni namembni kraj manj kot dve uri po prihodu po voznem redu.

[…]

3.      Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

[…]“

4        Člen 7(1) te uredbe določa:

„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

(a)      250 eurov za lete do vključno 1500 kilometrov;

(b)      400 eurov za vse lete znotraj Skupnosti nad 1500 kilometrov in za vse druge lete med 1500 in 3500 kilometri;

(c)      600 eurov za lete, ki niso zajeti v točkah (a) ali (b).

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

5        Let z letališča Köln-Bonn (Nemčija) na letališče Kos (Grčija) (v nadaljevanju: zadevni let), ki ga je 4. julija 2021 opravila družba TAS, je ob prihodu zamujal 3 ure in 49 minut.

6        Ta zamuda je nastala, prvič, zaradi tega, ker je imel zaradi pomanjkanja osebja, odgovornega za prijavo potnikov, že prejšnji let 1 uro in 17 minut zamude, drugič, ker se je natovarjanje prtljage na letalo zaradi pomanjkanja osebja upravljavca letališča, odgovornega za to storitev, upočasnilo, kar je povzročilo dodatno zamudo 2 ur in 13 minut, in tretjič, ker je bil zaradi vremenskih razmer, ki so nastale po zaprtju vrat, vzlet zamaknjen za 19 minut.

7        V teh okoliščinah je družba Flightright, na katero so nekateri potniki zadevnega leta prenesli svoje pravice do odškodnine, pri Amtsgericht Köln (okrajno sodišče v Kölnu, Nemčija) vložila tožbo, s katero je zahtevala, naj se družbi TAS na podlagi Uredbe št. 261/2004 naloži plačilo zneska 800 EUR na potnika, skupaj z obrestmi. Družba Flightright je pred tem sodiščem trdila, da zamude zadevnega leta ni mogoče upravičiti z izrednimi razmerami v smislu člena 5(3) te uredbe.

8        To sodišče je tej tožbi ugodilo, ne da bi preučilo zadnjenavedeno vprašanje, ker je štelo, da bi se družba TAS tej zamudi vsekakor lahko izognila, če bi sprejela vse ustrezne ukrepe za preprečitev zamude. Ker je namreč družba TAS sama trdila, da je slote za prejšnji let dobila z zamudo, naj bi bilo treba iz tega sklepati, da je vedela, da bo zadevni let zamujal vsaj 3 ure. Vendar družba TAS ni dokazala, da je sprejela vse ustrezne ukrepe, ki bi jih lahko, da bi se tej zamudi izognila ali jo zmanjšala.

9        Družba TAS je zoper to odločbo vložila pritožbo pri Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče. To predložitveno sodišče meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče preučiti, ali pomanjkanje osebja upravljavca letališča Köln-Bonn, ki ga je družba TAS navedla kot razlog za veliko zamudo zadevnega leta, pomeni „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.

10      Če je namreč odgovor na to vprašanje pritrdilen, družba TAS ne bi smela biti dolžna plačati odškodnine družbi Flightright, ker naj del zamude zadevnega leta, ki ga je mogoče pripisati družbi TAS, ne bi dosegel 3 ur. Če pa bi bilo treba šteti, da so postopki natovarjanja prtljage, ne glede na to, da jih opravlja upravljavec letališča, neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika v smislu sodne prakse Sodišča, bi iz tega izhajalo, da dejstva, da ta upravljavec nima dovolj osebja, ni mogoče opredeliti kot „izredne razmere“. V tem primeru bi bilo treba potrditi odločbo, s katero je bilo družbi TAS naloženo plačilo odškodnine, saj bi bilo mogoče upoštevati le 19-minutno zamudo zaradi vremenskih razmer po zaprtju vrat, kar bi pomenilo, da je družbi TAS mogoče pripisati več kot 3 ure zamude.

11      Po mnenju predložitvenega sodišča bi bilo po eni strani mogoče šteti, da je storitev natovarjanja prtljage neločljivo povezana z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika v smislu sodne prakse Sodišča, ker je neposredno namenjena izvedbi prevoza, ki ga mora zadevni letalski prevoznik opraviti za potnike, ne glede na to, da je za izvedbo te storitve odgovoren upravljavec letališča. Po drugi strani pa bi lahko ravno iz dejstva, da navedeno storitev zagotavlja ta izvajalec, in ne ta prevoznik sam ali izvajalec storitev, ki ga ta določi, izhajalo, da je treba pomanjkanje osebja za natovarjanje šteti za „zunanji vzrok“, na katerega navedeni prevoznik ne more vplivati in ki vpliva na njegovo običajno dejavnost, kar bi upravičevalo, da je oproščen obveznosti plačila odškodnine. To sodišče namreč pojasnjuje, da v Nemčiji to storitev načeloma zagotavlja letališko podjetje, čeprav nemška zakonodaja določa, da lahko uporabniki letališča opravljajo storitve zemeljske oskrbe tudi sami ali pa jih opravijo prek izvajalca po lastni izbiri.

12      V teh okoliščinah je Landgericht Köln (deželno sodišče v Kölnu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 5(3) [Uredbe št. 261/2004] razlagati tako, da gre v primeru pomanjkanja osebja za natovarjanje prtljage pri upravljavcu letališča ali podjetju, ki ga je ta pooblastil, za izredne razmere v smislu te določbe, ki od zunaj neobvladljivo vplivajo na običajno opravljanje dejavnosti letalskega prevoznika, ki koristi to storitev upravljavca letališča ali podjetja, ki ga je ta pooblastil, ali pa je treba natovarjanje prtljage s strani upravljavca letališča ali podjetja, ki ga je ta pooblastil, in njegovo pomanjkanje osebja za natovarjanje prtljage uvrstiti pod običajno opravljanje dejavnosti tega letalskega prevoznika, tako da razbremenitev odgovornosti v skladu z [navedeno določbo] pride v poštev le, če razlog za pomanjkanje osebja pomeni izredne razmere v smislu [iste] določbe?“

 Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe

13      Družba Flightright trdi, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe nedopusten, ker ne vsebuje podatkov, potrebnih za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje, in sicer ali družba TAS opravlja nadzor nad upravljavcem letališča Köln-Bonn, ki je odgovoren za postopke natovarjanja prtljage na letala, in sicer na podlagi pogodbenega razmerja med njima.

14      Opozoriti je treba, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču, pri čemer za ta vprašanja velja domneva upoštevnosti. Zato Sodišče, kadar se postavljeno vprašanje nanaša na razlago ali veljavnost pravila prava Unije, načeloma mora odločiti, razen če je očitno, da zahtevana razlaga nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na navedeno vprašanje dalo koristen odgovor (sodba z dne 22. februarja 2024, Unedic, C‑125/23, EU:C:2024:163, točka 35).

15      V obravnavani zadevi je sicer res, da nacionalno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe ni navedlo, ali družba TAS izvaja dejanski nadzor nad upravljavcem letališča Köln-Bonn ali ne, vendar to Sodišču ne preprečuje, da ob upoštevanju teh dveh možnosti koristno odgovori na vprašanje za predhodno odločanje.

16      Iz tega sledi, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

 Vprašanje za predhodno odločanje

17      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da dejstvo, da osebje upravljavca letališča, odgovornega za natovarjanje prtljage na letala, ni dovolj številčno, lahko pomeni „izredne razmere“ v smislu te določbe.

18      V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je treba člena 5 in 7 Uredbe št. 261/2004 v povezavi z načelom enakega obravnavanja razlagati tako, da je, na eni strani, za namene uporabe pravice do odškodnine iz člena 7(1) te uredbe potnike na letih z zamudo mogoče izenačiti s potniki na odpovedanih letih in da, na drugi strani, prvonavedeni potniki lahko uveljavljajo to pravico do odškodnine, če zaradi zamude leta utrpijo časovno izgubo, ki je enaka ali večja od 3 ur, to je, če prispejo v svoj končni namembni kraj 3 ure ali več po uri prihoda, ki jo je letalski prevoznik prvotno predvidel (sodba z dne 25. januarja 2024, Laudamotion in Ryanair, C‑54/23, EU:C:2024:74, točka 19 in navedena sodna praksa).

19      Tako imajo v skladu s členom 5(1)(c) Uredbe št. 261/2004 potniki leta, ki je imel ob prihodu v končni namembni kraj več kot 3-urno zamudo, pravico do odškodnine, ki jim jo mora v skladu s členom 7(1) te uredbe plačati dejanski letalski prevoznik, razen če so bili o taki zamudi predhodno obveščeni v rokih, določenih v členu 5(1)(c), od (i) do (iii), navedene uredbe.

20      Vendar taka zamuda potnikom ne daje pravice do odškodnine, če lahko dejanski letalski prevoznik dokaže, da so za veliko zamudo krive izredne razmere, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 (sodba z dne 7. julija 2022, SATA International – Azores Airlines (Okvara v sistemu za dovod goriva), C‑308/21, EU:C:2022:533, točka 19 in navedena sodna praksa).

21      V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pojem „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 označuje dogodke, ki po svoji naravi ali vzroku niso neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in na katere ta dejansko ne more vplivati, pri čemer sta ta pogoja kumulativna in je njuno izpolnjevanje treba presojati v vsakem posameznem primeru (sodba z dne 11. maja 2023, TAP Portugal (Smrt kopilota), od C‑156/22 do C‑158/22, EU:C:2023:393, točka 18 in navedena sodna praksa).

22      Čeprav je v obravnavanem primeru več kot 3-urna zamuda prihoda zadevnega leta posledica več razlogov, se vprašanje za predhodno odločanje nanaša izključno na zamudo, povezano s pomanjkanjem osebja, ki ga je upravljavec letališča določil za natovarjanje prtljage.

23      Na prvem mestu, v zvezi s pogojem, da zadevni dogodek po svoji naravi ali vzroku ne sme biti neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika, je Sodišče v zvezi s postopki oskrbovanja zrakoplova z gorivom razsodilo, da čeprav so ti postopki načeloma del običajnega opravljanja dejavnosti letalskega prevoznika, težava, ki je nastala med temi postopki zaradi splošne okvare v sistemu za dovod goriva, s katerim upravlja letališče, ta pogoj izpolnjuje, saj takega dogodka ni mogoče šteti za neločljivo povezanega z delovanjem zrakoplova, ki je opravil let z zamudo (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2022, SATA International – Azores Airlines (Okvara v sistemu za dovod goriva), C‑308/21, EU:C:2022:533, točki 22 in 23).

24      Predložitveno sodišče mora glede na okoliščine postopka v glavni stvari presoditi, ali je treba v obravnavanem primeru ugotovljene pomanjkljivosti v postopkih natovarjanja prtljage šteti za splošne v smislu sodne prakse, navedene v prejšnji točki. Če bi bilo tako, take pomanjkljivosti torej po svoji naravi ali vzroku ne bi mogle pomeniti dogodka, ki je neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika.

25      Na drugem mestu, v zvezi s pogojem, da zadevni dejanski letalski prevoznik na zadevni dogodek dejansko ne more vplivati, je treba opozoriti, da je treba dogodke, katerih izvor je „notranji“, razlikovati od dogodkov, katerih izvor je za tega letalskega prevoznika „zunanji“. S tem pojmom so v okviru nastanka tako imenovanih „zunanjih“ dogodkov zajeti tisti dogodki, ki so deloma posledica dejavnosti letalskega prevoznika in deloma posledica zunanjih okoliščin, ki so v praksi bolj ali manj pogoste, vendar letalski prevoznik nanje ne more vplivati, ker izvirajo iz naravnega dogodka ali dejanja tretje osebe, kot je drug letalski prevoznik ali javni oziroma zasebni subjekt, ki sodeluje pri letalski ali letališki dejavnosti. To velja med drugim takrat, kadar ima sistem za dovod goriva na letališču, ki ga upravlja upravljavec letališča ali tretja oseba, splošno napako (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2022, SATA International – Azores Airlines (Okvara v sistemu za dovod goriva), C‑308/21, EU:C:2022:533, točki 25 in 26).

26      V obravnavanem primeru predložitveno sodišče pojasnjuje, da se je natovarjanje prtljage na letalo družbe TAS upočasnilo zaradi pomanjkanja osebja, ki ga je upravljavec letališča Köln-Bonn določil za ta postopek

27      Navedeno sodišče mora glede na okoliščine postopka v glavni stvari presoditi, ali družba TAS ni mogla vplivati na pomanjkljivosti, ugotovljene pri postopkih natovarjanja prtljage na letališču Köln-Bonn. V zvezi s tem je treba poudariti, da to zlasti ne bi bilo tako, če bi bila družba TAS pooblaščena za izvajanje dejanskega nadzora nad upravljavcem tega letališča.

28      Če bi predložitveno sodišče presodilo, da so za veliko zamudo zadevnega leta dejansko krive izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004, bo moralo ob upoštevanju vseh okoliščin spora o glavni stvari in dokazov, ki jih je predložil zadevni letalski prevoznik, presoditi še, ali je ta prevoznik dokazal, da se tem razmeram ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, in da je sprejel vse ukrepe, ki so bili glede na položaj potrebni, da bi se izognil posledicam teh razmer, ne da bi privolil v nesprejemljiva odrekanja glede na zmogljivosti svojega podjetja v upoštevnem trenutku (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2022, SATA International – Azores Airlines (Okvara v sistemu za dovod goriva), C‑308/21, EU:C:2022:533, točka 27).

29      V zvezi s tem bi bilo treba šteti, da se je navedeni letalski prevoznik lahko izognil zamudi pri natovarjanju prtljage, če bi na primer za ta postopek lahko uporabil storitve drugega izvajalca, ki je imel zadostne zmogljivosti, da bi te storitve opravil brez zamude, takrat, ko je ta letalski prevoznik vedel ali bi moral vedeti, da upravljavec letališča takih zmogljivosti nima.

30      Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da dejstvo, da osebje upravljavca letališča, odgovornega za natovarjanje prtljage na letala, ni dovolj številčno, lahko pomeni „izredne razmere“ v smislu te določbe. Vendar mora letalski prevoznik, katerega let je imel zaradi takih izrednih razmer veliko zamudo, da bi bil oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom iz člena 7 te uredbe, dokazati, da se tem razmeram ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, in da je sprejel vse ukrepe, ki so bili glede na položaj potrebni, da bi se izognil posledicam teh razmer.

 Stroški

31      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

je treba razlagati tako, da

dejstvo, da osebje upravljavca letališča, odgovornega za natovarjanje prtljage na letala, ni dovolj številčno, lahko pomeni „izredne razmere“ v smislu te določbe. Vendar mora letalski prevoznik, katerega let je imel zaradi takih izrednih razmer veliko zamudo, da bi bil oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom iz člena 7 te uredbe, dokazati, da se tem razmeram ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, in da je sprejel vse ukrepe, ki so bili glede na položaj potrebni, da bi se izognil posledicam teh razmer.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.