Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
T. ĆAPETA
predstavljeni 16. maja 2024(1)
Združeni zadevi C‑269/23 P in C‑272/23 P
Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE,
Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (C‑269/23 P)
Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (C‑272/23 P)
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Subvencije – Uredba (EU) št. 2016/1037 – Sporazum Svetovne trgovinske organizacije (STO) o subvencijah in izravnalnih ukrepih – Izravnalni ukrepi za finančni prispevek tretje države na ozemlju druge tretje države – Veljavnost“
I. Uvodne besede
1. Uravnavanje subvencij je občutljiva naloga. Njihova dodelitev je tesno povezana s suverenostjo držav, saj lahko države na splošno svobodno podpirajo svojo industrijo, ne da bi jim bilo treba upravičevati svoja dejanja.(2)
2. Vendar nekateri trgovinski partnerji Evropske unije vse pogosteje uporabljajo subvencije kot prikrito sredstvo za gospodarsko upravljanje z državo.(3) Mednarodna prizadevanja za odpravo „subvencij, ki izkrivljajo trg in trgovino“(4) se osredotočajo predvsem na ukrepe Ljudske republike Kitajske (v nadaljevanju: Kitajska), ki v okviru politike „Go Global“(5) kitajske družbe spodbuja k naložbam v tujini.(6)
3. Pritožbi v tej zadevi se nanašata na morebitne učinke, ki jih ima ta politika na izkrivljanje notranjega trga. Obravnava se vprašanje, ali je Evropska komisija upravičeno uporabila izravnalne ukrepe, ki jih urejata Osnovna protisubvencijska uredba(7) in Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih (Sporazum SIU)(8), za izravnavo učinkov subvencij, ki jih je dodelila ena članica STO (Kitajska) na ozemlju druge članice STO (Arabska republika Egipt, v nadaljevanju: Egipt).(9)
4. Splošno sodišče je v sodbah Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics in Jushi Egypt for Fiberglass Industry/Komisija(10) ter Jushi Egypt for Fiberglass Industry/Komisija(11) (v nadaljevanju: skupaj: izpodbijani sodbi) potrdilo veljavnost uporabe izravnalnih dajatev v navedenih okoliščinah. Pritožnici zdaj izpodbijata to ugotovitev.
5. Ker so zadevne preiskave prvi primer, ko je je članica STO uporabila izravnalne ukrepe proti škodljivim učinkom „mednacionalnih subvencij“,(12) zato gre za novo in sporno problematiko,(13) in to ne le z vidika prava Unije.(14)
II. Dejansko stanje
6. Dejansko stanje, na katerem temeljita pritožbi, je navedeno v točkah od 2 do 26 izpodbijanih sodb. Za namene te analize je treba izpostaviti naslednja dejstva.
7. Cona gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med Kitajsko in Egiptom v Suezu TEDA (v nadaljevanju: cona SETC) je del širše proste ekonomske cone na severnem delu Sueškega zaliva in se nahaja na egiptovskem ozemlju.(15)
8. V skladu z egiptovskim zakonom št. 83/2002 o ekonomskih conah posebne narave egiptovska vlada to območje opredeljuje kot ekonomsko cono posebne narave.(16)
9. Kitajska jo je uradno odobrila kot eno od prvih 18 „čezmorskih območij trgovinskega sodelovanja“,(17) od leta 2013 naprej pa podjetja, „ki prodirajo na tuje trge“, vključno s tistimi, ki poslujejo v coni SETC, lahko izkoristijo ugodno davčno politiko in davčne olajšave, ugodna posojila, finančno podporo s sindiciranimi posojili, izvozne kredite, projektno financiranje, kapitalske naložbe in zavarovanje izvoznih kreditov.(18)
10. Predsednika Kitajske in Egipta sta leta 2016 podpisala sporazum med ministrstvom za trgovino Ljudske republike Kitajske in splošnim organom za ekonomsko cono Sueškega prekopa Arabske republike Egipt o coni gospodarskega in trgovinskega sodelovanja v Suezu.(19)
11. V skladu s tem sporazumom o sodelovanju kitajska in egiptovska vlada skupaj razvijata cono SETC v skladu s svojimi nacionalnimi strategijami.(20) Egiptovska vlada v okviru tega sporazuma zagotovi zemljišče, delovno silo in nekatere davčne olajšave, kitajske družbe, ki poslujejo v coni, pa s svojim premoženjem in vodstvenimi delavci upravljajo proizvodnjo. Dodatna finančna sredstva se zagotavljajo neposredno iz Kitajske.(21)
12. Tožeči stranki na prvi stopnji sta družbi Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (v nadaljevanju: Jushi Egypt) in Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE (v nadaljevanju: Hengshi Egypt). Družbi sta ustanovljeni po egiptovskem pravu, ustanovili pa sta ju kitajski matični družbi Jushi China in Hengshi China. Te družbe so povezane in so del skupine China National Building Material Group, ki je v državni lasti.(22)
13. Končni lastnik te skupine je komisija Državnega sveta Kitajske za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljevanju: SASAC).(23) SASAC, ki je neposredno pod nadzorom Državnega sveta Kitajske, ki je najvišji upravni organ te države, je v izpodbijanih uredbah opredeljen kot „ključni instrument, s katerim kitajska vlada na več načinov nadzira podjetja v državni lasti, da bi pri svojih dejavnostih poslovanja izvajala vladne politike in načrte, ne pa sledila tržni logiki“.(24)
14. Sporni izdelki v teh pritožbah so rovingi iz steklenih vlaken in tkanine iz steklenih vlaken. Rovingi iz steklenih vlaken so surovina za neposredno izdelavo tkanin iz steklenih vlaken.
15. Rovingi iz steklenih vlaken se s peskanjem predelajo v upogljiva steklena vlakna. Ta vlakna se lahko nato uporabijo takoj ali pa so stkana oz. sešita v tkanino iz steklenih vlaken. V kombinaciji s smolami je mogoče ustvariti lahke kompozitne materiale, ki se lahko uporabljajo za izboljšanje trpežnosti, lahkosti in trajnosti sestavnih delov. Zato se med drugim uporabljajo v avtomobilski, pomorski in vesoljski industriji, pri vetrni energiji, v infrastrukturi, cevovodih in gradbeništvu.
16. Ambiciozna podnebna politika Evropske unije je privedla do znatnega povečanja povpraševanja v EU po rovingih in tkaninah iz steklenih vlaken.(25)
17. Družbi Jushi Egypt in Hengshi Egypt proizvajata tkanine iz steklenih vlaknih v coni SETC, družba Jushi Egypt pa tam proizvaja tudi rovinge iz steklenih vlaken.(26) Obe družbi izvažata te izdelke iz cone SETC v Evropsko unijo.(27)
18. Komisija je v izpodbijanih uredbah na podlagi razpoložljivih dokazov(28) med drugim ugotovila, da obstaja povezava(29) med ukrepi kitajske in egiptovske vlade, kot so preferenčna posojila(30) in zagotavljanje podpore kapitalskim naložbam(31) v korist družb Jushi Egypt in Hengshi Egypt, zato je mogoče finančne prispevke, ki jih je kitajska vlada zagotovila obema družbama, pripisati egiptovski vladi.(32)
19. Komisija je v izpodbijanih uredbah sprejela izravnalne dajatve za uvoz tkanin in rovingov iz steklenih vlaken v Evropsko unijo. Za tožeči stranki je bila višina te dajatve določena na 13,1 %.
III. Izpodbijani sodbi
20. Pritožnici sta 28. julija 2020 oziroma 27. avgusta 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili tožbi za razglasitev ničnosti izpodbijanih uredb.
21. Splošno sodišče je 1. marca 2023 izdalo izpodbijani sodbi, s katerima je zavrnilo tožbi pritožnic ter jima naložilo, da nosita svoje stroške in stroške Komisije.
IV. Postopek pred Sodiščem
22. Pritožnici s svojima pritožbama z dne 25. aprila 2023 oziroma 27. aprila 2023 Sodišču predlagata, naj izpodbijani sodbi razveljavi, delno ugodi tožbenim razlogom, navajanim na prvi stopnji, ter Komisiji in intervenientom naloži plačilo stroškov.
23. Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbi v celoti zavrne in pritožnicama naloži plačilo stroškov.
24. Pri tem jo podpirata združenji Tech-Fab Europe eV (v zadevi C‑269/23 P) in European Glass Fibre Producers Association (v zadevi C‑272/23 P).
V. Analiza
25. Struktura teh sklepnih predlogov je naslednja. Glavno pravno vprašanje, ki se postavlja s tema pritožbama, se nanaša na veljavnost metodologije, ki jo je Komisija uporabila za izravnavo kitajskih „mednacionalnih subvencij“ v Egiptu, zato bom najprej obravnavala to vprašanje. Sodišču bom predlagala, naj ugotovi, da Splošno sodišče ni storilo napake, ko je potrdilo sporno metodologijo na podlagi Osnovne protisubvencijske uredbe in Sporazuma SIU (razdelek A).(33)
26. Šele nato bom obravnavala bolj tehnične pritožbene razloge: določitev primerjalnega instrumenta za izravnavo egiptovske sheme znižanja uvoznih tarif (razdelek B) in možnost uvedbe izravnalnega ukrepa zoper davčno obravnavo izgub zaradi tečajnih razlik (razdelek C). Nazadnje bom obravnavala še edini pritožbeni razlog, ki pritožbama, ki sta v postopku pred Sodiščem, ni skupen: znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če gre za subjekte v skupini (razdelek D).
A. Uporaba protisubvencijskega instrumenta za „mednacionalne“ subvencije
27. Drugi in tretji pritožbeni razlog v zadevi C‑269/23 P ter prvi in drugi pritožbeni razlog v zadevi C‑272/23 P se v bistvu nanašajo na vprašanje, ali je Komisija upravičeno uporabila protisubvencijski instrument, ki ga ureja Osnovna protisubvencijska uredba, za izravnavo neposredne in posredne finančne podpore, ki sta jo pritožnici prejeli od kitajske vlade za proizvodnjo zadevnega izdelka v Egiptu.(34)
28. Splošno sodišče je v izpodbijanih sodbah to možnost potrdilo. Na podlagi jezikovne, sistematične in teleološke razlage je Splošno sodišče sklenilo, da „Osnovna protisubvencijska uredba tako ne izključuje, da se finančni prispevek, čeprav ne izhaja neposredno od javnih organov države porekla ali izvoza, tem lahko pripiše“.(35) Do te ugotovitve je prišlo na podlagi razlage člena 3(1)(a) Osnovne protisubvencijske uredbe, ki opredeljuje pojem „subvencija“, v povezavi z uvodno izjavo 5 te uredbe.(36)
29. Strinjam se z ugotovitvijo Splošnega sodišča. V nadaljevanju bom podala nekaj dodatne obrazložitve.
30. Bistvo tega spora je pravno vprašanje, ki je podlaga za obravnavani pritožbi in se nanaša na obseg pojma „subvencija“, opredeljenega v členu 3 Osnovne protisubvencijske uredbe.
31. V angleški jezikovni različici te določbe je zapisano, da je treba subvencijo razumeti kot „a financial contribution by a government in the country of origin or export (finančni prispevek vlade v državi porekla ali izvoza)“,(37) na podlagi katerega je dodeljena ugodnost.(38)
32. Utemeljitev Komisije se neposredno navezuje na poudarjene dele besedila te določbe v angleški različici. Utemeljitev Komisije se v bistvu nanaša na razlike med uporabo nedoločnega člena „a“ in določnega člena „the“ v angleški različici člena 3(1)(a) Osnovne protisubvencijske uredbe ter na posledično odprtost navedenega instrumenta za uvedbo izravnalnih ukrepov zoper kitajske subvencije, ki so dodeljene podjetjem s sedežem v Egiptu.
33. Vendar, kot pravilno poudarjata pritožnici, je pri jezikovni analizi različnih jezikovnih različic člena 3(1)(a) Osnovne protisubvencijske uredbe mogoče odkriti razlike.
34. Nekatere jezikovne različice te določbe je mogoče razlagati enako kot angleško jezikovno različico, namreč da dopušča določeno odprtost v zvezi z virom finančnega prispevka, ki koristi zadevnemu izdelku v državi porekla ali izvoza.(39) Besedilo drugih jezikovnih različic pa kaže na to, da je pojem subvencije omejen na finančne prispevke, ki jih dodeli vlada v državi porekla ali izvoza zadevnega izdelka.(40)
35. Za zagotovitev enotne uporabe in razlage Osnovne protisubvencijske uredbe je torej treba člen 3 Osnovne protisubvencijske uredbe razlagati glede na namen in sistematiko ureditve, v katero spada.(41)
36. Načela v zvezi s področjem uporabe in uporabo protisubvencijskega instrumenta so določena v členu 1(1) Osnovne protisubvencijske uredbe. V skladu s to določbo se izravnalna dajatev lahko uvede zaradi kompenzacije „kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Uniji povzroča škodo“.(42)
37. Iz te opredelitve jasno izhaja, da se Osnovna protisubvencijska uredba uporablja v vseh primerih, v katerih je morda treba uvesti izravnalno dajatev, da bi se izravnal učinek subvencioniranja tujega izdelka s številnimi prenosi vrednosti, ki povzročajo škodo industriji podobnega izdelka v Uniji.
38. Člen 1(1) Osnovne protisubvencijske uredbe ne določa, da mora škodljiva subvencija izhajati neposredno iz države porekla ali izvoza zadevnega izdelka. Ravno nasprotno, sklicevanje na „posredno“ dodelitev take subvencije pomeni, da ni treba, da bi obstajala ozemeljska povezava z državo porekla ali izvoza, če je ta subvencija lahko povezana s proizvodnjo, izdelavo, izvozom ali prevozom katerega koli izdelka, ki s sprostitvijo na notranji trg povzroča škodo.
39. Tako razlago podpira tudi člen 2(a) Osnovne protisubvencijske uredbe, ki v upoštevnem delu določa, da „subvencijo, [proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi], lahko dodeli vlada države porekla uvoženega izdelka ali vlada vmesne države, iz katere se izdelek izvozi v Unijo“.(43) Z uporabo modalnega glagola „lahko“ ta določba torej pušča odprt nabor morebitnih dajalcev subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in ne vsebuje omejitve na državo porekla ali izvoza zadevnega izdelka.
40. V nasprotju s tem, kar trdita pritožnici, pa tako razlago podpira tudi besedilo člena 4(2) in (3) Osnovne protisubvencijske uredbe, ki obravnava vprašanje specifičnosti subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in določa, da se specifičnost subvencije presoja glede na „pristojnost organa, ki jo dodeljuje“.
41. Ta določba namreč ne navaja, ali mora organ, ki dodeljuje subvencijo, delovati v državi izvoza ali porekla zadevnega izdelka.
42. Kot je torej pravilno ugotovilo Splošno sodišče(44), kadar lahko Komisija, kot je bilo to v zadevni preiskavi, na podlagi razpoložljivih dokazov pripiše izvor finančnega prispevka vladi države porekla ali izvoza zadevnega izdelka, čeprav je ta prispevek prvotno dodelila vlada ali javni organ tretje države, potem člen 4(2) in (3) Osnovne protisubvencijske uredbe Komisiji omogoča, da vlado prvonavedene države obravnava kot „organ, ki dodeljuje“ zadevni finančni prispevek.(45)
43. Kot pravilno poudarja Komisija, pa nenazadnje tako razlago potrjuje tudi uvodna izjava 5 Osnovne protisubvencijske uredbe, ki, kot se zdi, enako pojasnjuje v vseh jezikovnih različicah(46), da gre za subvencijo, če se dokaže, da obstaja „je vlada ali javna organizacija prispevala sredstva na ozemlju države“ (a financial contribution by a government or a public body within the territory of a country).(47)
44. V tem okviru je torej mogoče šteti, da je izdelek prejel subvencijo, ne samo takrat, kadar se izvor subvencije lahko pripiše državi porekla ali izvoza zadevnega izdelka, ampak tudi, če je na podlagi razpoložljivih dokazov mogoče pripisati izvor škodljive subvencije drugi vladi ali drugemu javnemu organu.
45. Tako razlago potrjuje tudi cilj Osnovne protisubvencijske uredbe, katere glavni namen je že od prvotnega besedila iz leta 1968,(48) da pomaga industriji Unije pri ponovnem uravnoteženju konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, na katere vplivajo prepovedane subvencije, dodeljene v tujini.(49)
46. Osnovna protisubvencijska uredba torej ni omejena na subvencije, ki jih država dodeli na „svojem“ ozemlju.
47. Vendar pritožnici trdita, da taka razlaga področja uporabe protisubvencijskih predpisov ni združljiva z obveznostmi Unije na podlagi GATT in Sporazuma SIU.(50)
48. Strinjam se, da je treba upoštevati te mednarodne sporazume, ker je Evropska unija pogodbenica sporazumov STO, med katere spadata GATT in Sporazum SIU, saj so ti sporazumi torej del pravnega reda Unije in zavezujejo njene institucije.(51)
49. Čeprav ni sporno, da ti sporazumi na splošno nimajo neposrednega učinka,(52) pa je temeljna dolžnost Unije, da spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz njenih mednarodnih zavez,(53) kar odraža splošno načelo mednarodnega prava o spoštovanju pogodbenih obveznosti (pacta sunt servanda),(54) ki določa, da je pravo Unije po potrebi treba razlagati v skladu s pravom STO.(55)
50. V skladu z uvodno izjavo 3 Osnovne protisubvencijske uredbe je namen te uredbe, da „v največji možni meri“ odrazi zaveze, sprejete na ravni Sporazuma SIU, v pravu Unije.
51. Sodišče je že pojasnilo, da se istega besedila, čeprav v kontekstu Osnovne protidampinške uredbe,(56) samega po sebi ne sme razumeti kot volje zakonodajalca Unije, da v pravo Unije prenese čisto vsa pravila iz Sporazuma SIU.(57)
52. Zato je napačno sklepati, kot je to storilo Splošno sodišče,(58) da je uporaba takšnega besedila že zadosten dokaz za domnevo, da je zakonodajalec Unije želel v pravo Unije prenesti posamične obveznosti, vsebovane v členu 1.1(a)(1) Sporazuma SIU.
53. Kljub temu pa besedilo člena 3(1)(a) Osnovne protisubvencijske uredbe v veliki meri odraža besedilo člena 1.1(a)(1) Sporazuma SIU. Prvonavedeni člen je torej treba razlagati v skladu z drugonavedenim.(59)
54. Člen 1.1(a)(1) navedenega sporazuma določa, da „velja za subvencijo […] finančni prispevek vlade ali katerega koli javnega organa na ozemlju članice“ (a subsidy shall be deemed to exist if […] there is a financial contribution by a government or any public body within the territory of a Member)(60).
55. Če se ta določba razlaga v dobri veri in v skladu z običajnim pomenom izraza v njegovem kontekstu, kot to zahteva člen 31(1) Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb (Zbirka pogodb Združenih narodov, zv. 1155, str. 331), se izkaže, da posebna uporaba nedoločnega člena „a“ v angleški različici besedila „financial contribution by a government“ v uvodu člena 1.1(a)(1) Sporazuma SIU pušča odprto vprašanje, kakšen je geografski izvor vira zadevnega finančnega prispevka, pod pogojem da zadevna subvencija izvira iz katere koli članice STO.
56. Po mojem mnenju besedilo „na ozemlju članice“ iz člena 1.1(a)(1) Sporazuma SIU ne vpliva na tako razlago, saj se to besedilo nanaša na pojem „vlada ali kateri koli javni organ“ in ne na pojem „finančni prispevek“.
57. Navedena ugotovitev je prav tako skladna s Sporazumom SIU, ki razlaga in uporablja člen VI GATT iz leta 1994, katerega „glavni cilj in namen […] je povečati in izboljšati disciplino GATT v zvezi z uporabo subvencij in izravnalnih ukrepov“.(61)
58. V zvezi s tem se sklicujem zlasti na člen VI(3) GATT iz leta 1994, v katerem je izravnalna dajatev opredeljena kot posebna dajatev, ki se uporablja za izravnavo „kakršnih koli premij ali subvencij […] v zvezi z izdelavo, proizvodnjo ali izvozom takega izdelka“, pri tem pa ne navaja, kdo zagotavlja tako premijo ali subvencijo in subjekta, ki jo dodeli, ozemeljsko ne omejuje.
59. Zato člen VI GATT iz leta 1994(62) zajema na splošno vse subvencije, ne glede na njihov izvor.(63)
60. S tega vidika bi bila drugačna razlaga v nasprotju z običajnim pomenom izrazov, uporabljenih v Sporazumu SIU in členu VI GATT iz leta 1994, prav tako pa bi bilo v nasprotju z ciljem in namenom teh določb, če Unija ne bi mogla izravnati učinka finančnih prispevkov, kakršni so obravnavani v tej zadevi, zgolj zaradi njihovega geografskega izvora.
61. Tudi iz preteklih pogajanj glede besedila člena 1.1(a)(1) Sporazuma SIU,(64) ki jih je mogoče uporabiti kot dodatno sredstvo za razlago tega sporazuma v smislu člena 32 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ni mogoče razbrati drugačne razlage, zato je po mojem mnenju jasno, da člen 1.1(a)(1) Sporazuma SIU vira finančnih prispevkov teritorialno ne omejuje na ozemlje članice STO, v kateri se proizvaja zadevni izdelek.(65)
62. Zato menim, da člen 1.1(a)(1) Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne nasprotuje temu, da se dogovor, po katerem ena članica STO zagotavlja finančni prispevek za proizvodnjo izdelka na ozemlju druge članice STO, šteje za subvencijo.
63. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov po mojem mnenju Splošno sodišče ni napačno ugotovilo, da se področje uporabe Osnovne protisubvencijske uredbe, kot je posebej opredeljeno v členu 1(1) in členu 3(1)(a) te uredbe, nanaša tudi na položaj, ko lahko Komisija na podlagi zadostnih dokazov finančno podporo, ki jo je dodelila vlada ene tretje države, pripiše vladi druge tretje države.
64. Zato Sodišču predlagam, naj zavrne drugi in tretji pritožbeni razlog v zadevi C‑269/23 P ter prvi in drugi pritožbeni razlog v zadevi C‑272/23 P.
B. Določitev primerjalnega instrumenta za izravnavo egiptovske sheme znižanja uvoznih tarif za uvožene materiale
65. Pritožnici v okviru četrtega pritožbenega razloga v zadevi C‑269/23 P in tretjega pritožbenega razloga v zadevi C‑272/23 P v bistvu trdita, da je Splošno sodišče storilo napako, ko je potrdilo pristop Komisije, ki je za namene izravnave dobičkov pritožnic, ki so posledica sheme znižanja uvoznih tarif, primerjala njun položaj s položajem družbe, ki se prav tako nahaja v coni SETC, vendar prodaja izdelke na egiptovskem trgu.(66) Poleg tega pritožnici trdita, da bi bilo treba njun položaj primerjati s teoretičnim scenarijem, v katerem bi se sedeža njunih družb nahajala zunaj cone SETC, zadevne izdelke pa bi še vedno izvažali v Unijo. Pritožnici trdita, da se egiptovska vlada v takem scenariju ne bi odpovedala prihodkom z uporabo sheme znižanja uvoznih tarif, ker tudi sicer sploh ne bi pobirala uvoznih tarif za uvožene materiale, ki bi bili namenjeni za izdelavo zadevnih izdelkov.
66. Osrednje vprašanje v okviru trditev pritožnic je torej opredelitev primerljivega položaja v obravnavani zadevi.(67)
67. Edina pravna določba, ki jo pritožnici navajata v utemeljitev svojih trditev, pa je člen 5 Osnovne protisubvencijske uredbe. Ta določba, ki se nanaša na količinsko opredelitev zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne ureja primerjalnega instrumenta, na podlagi katerega bi se lahko ugotovilo, ali se je egiptovska vlada odločila, da se odpove nekaterim prihodkom, ki bi jih sicer terjala, v smislu člena 3(1)(a)(ii) Osnovne protisubvencijske uredbe (za količinsko opredelitev odpovedi tem prihodkom je treba namreč najprej ugotoviti njihov obstoj).(68)
68. Pritožnici prav tako ne pojasnjujeta, zakaj naj bi Splošno sodišče uporabilo napačno razlago oz. napačno opredelilo pravni okvir.
69. In vendar je to pojasnilo bistvenega pomena za presojo dopustnosti trditev pritožnic, saj člen 3(1)(a)(ii) Osnovne protisubvencijske uredbe (tudi če bi se pritožnici sklicevali na to določbo, pa se ne) ne opredeljuje metode za določanje ustreznega primerjalnega instrumenta za presojo, ali se je vlada odpovedala plačilu sicer obveznega prihodka oz. ga ni zahtevala.
70. Komisija ima zato torej določeno polje proste presoje pri odločanju, katere parametre in okoliščine bo uporabila za temelj presoje o tem, ali se je egiptovska vlada odločila, da se odpove sicer dolgovanim prihodkom.(69)
71. Stranki nista navedli drugih ugovorov, zato Splošnemu sodišču ni mogoče očitati, da je potrdilo odločitev Komisije v zvezi s primerjalnimi instrumenti v protisubvencijskih preiskavah, na katere se nanašata obravnavani pritožbi.(70)
72. Zato Sodišču predlagam, naj ugotovi, da sta četrti pritožbeni razlog v zadevi C‑269/23 P in tretji pritožbeni razlog v zadevi C‑272/23 P nedopustna.
C. Izravnalni ukrepi zoper davčno obravnavo izgub zaradi tečajnih razlik, ki so posledica devalvacije egiptovskega funta v letu 2016
73. Pritožnici v okviru petega pritožbenega razloga v zadevi C‑269/23 P in četrtega pritožbenega razloga v zadevi C‑272/23 P v bistvu trdita, da Splošno sodišče ni presojalo, ali je Komisija v izpodbijanih uredbah opredelila pravilno shemo subvencij. Po njunem mnenju je Komisija napačno menila, da je sistem subvencij temeljil na ureditvi davčne obravnave izgub zaradi tečajnih razlik, ki je bila uvedena po devalvaciji egiptovskega funta leta 2016(71), in da je ta sistem zagotavljal ugodnost, ki se šteje za de facto specifično v skladu s členom 3(2) in členom 4(2)(c) Osnovne protisubvencijske uredbe. Po mnenju pritožnic je bila ta ugodnost na voljo za vse egiptovske družbe, saj so, teoretično, prav vse egiptovske družbe od obdavčljivih dohodkov lahko odštele izgube, ki so bile posledica devalvacije egiptovskega funta leta 2016. Zato naj bi Komisija davčno obravnavo izgub zaradi tečajnih razlik, ki so posledica devalvacije iz leta 2016, napačno opredelila kot ugodnost.
74. Čeprav pritožbi nista ravno najbolj jasni, pa v nasprotju s trditvami Komisije menim, da namen teh pritožbenih razlogov ni izpodbijanje dejanskega stanja. Nasprotno se zdi, da široka razlaga teh trditev nakazuje, da želita pritožnici Sodišču predlagati, naj presodi pravilnost ugotovitve Splošnega sodišča, da gre pri skupni presoji davčne obravnave in posebnih računovodskih pravil za ugodnost, ki je de facto specifična.
75. Tovrstna trditev torej spada na področje pristojnosti Sodišča.(72)
76. V zvezi s tem želim poudariti, da je namen člena 4(2)(c) Osnovne protisubvencijske uredbe ravno to, da zajame tiste vrste položajev, v katerih se na prvi pogled zdi, da gre za nespecifičen ukrep, vendar se v praksi in na podlagi objektivnih meril ali pogojev ugotovi, da tak ukrep privede do specifičnega dogovora za dodelitev subvencije določenim družbam.
77. Pri presoji, ali gre za subvencijo, ki je de facto specifična, se Sodišče ne sme osredotočati samo na nacionalna pravila, ampak mora prav tako ugotoviti, kakšen vpliv imajo ta pravila na določena podjetja(73) glede na okoliščine, v katerih so bila uvedena.(74)
78. V izpodbijanih sodbah pa je Splošno sodišče storilo prav to.
79. Najprej je ugotovilo, da so argumenti pritožnic temeljili na napačni predpostavki, to je da „Komisija ni štela, da je davčna obravnava sama po sebi pomenila subvencijo, zoper katero je mogoče sprejeti izravnalne ukrepe“.(75)
80. Po drugi strani je to sodišče pojasnilo, da je Komisija s tem, ko je skupaj obravnavala davčno ureditev in posebna računovodska pravila, prišla do ugotovitve, da so navedena pravila sicer sposobna ustvariti ugodnosti za vse egiptovske družbe, vendar so bila v praksi namenjena izravnavi negativnih učinkov devalvacije egiptovskega funta iz leta 2016, kar je za določeno vrsto družb,(76) med katere spadata tudi pritožnici,(77) ustvarilo znatno prednost.(78)
81. In končno je Splošno sodišče pojasnilo, da pritožnici nista predložili nobenega dokaza za izpodbijanje presoje tega dejanskega stanja.(79)
82. Sodišču torej predlagam, naj kot neutemeljena zavrne tudi peti pritožbeni razlog v zadevi C 269/23 P in četrti pritožbeni razlog v zadevi C 272/23 P.
D. Določitev zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, če gre za subjekte v skupini
83. Pritožnici v okviru prvega pritožbenega razloga v zadevi C‑269/23 P v bistvu izpodbijata odločitev Splošnega sodišča, da potrdi metodologijo za izračun zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki sta ga pritožnici prejeli na podlagi njunega skupnega prometa.(80)
84. Ta pritožbeni razlog torej zahteva razlago členov 5 in 6 Osnovne protisubvencijske uredbe.
85. Člen 5 te uredbe z naslovom „Izračun zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi“, določa, da se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračuna glede na ugodnosti za „prejemnika“. Prav tako člen 6 iste uredbe z naslovom „Izračun ugodnosti za prejemnika“ določa nekatera vodilna načela za izračun zneska ugodnosti in posledično subvencije, „ki je bila dodeljena prejemniku“.
86. Po mnenju pritožnic naj bi uporaba ednine v zvezi s pojmom „prejemnik“ v teh določbah pomenila, kot je Splošno sodišče ugotovilo v sodbi Jindal Saw in Jindal Saw Italia/Komisija,(81) da „mora biti ugodnost ugotovljena in izračunana za vsakega prejemnika glede na njegov položaj“.(82) Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se lahko določi za oba subjekta skupaj le, če bi bila subvencija dodeljena obema subjektoma skupaj. Iz tega naj bi izhajalo, da bi morala Komisija ločeno izračunati ugodnost, kot odstotek, za družbo Jushi Egypt in za družbo Hengshi Egypt, uporabiti to ugodnost, kot odstotek, na promet vsake od njiju z zadevnim izdelkom in nato izračunati enotno tehtano povprečno stopnjo subvencije za obe pritožnici skupaj.(83)
87. Hkrati pritožnici ne nasprotujeta dejstvu (in se v svojih pisnih stališčih s tem izrecno strinjata), da je kljub temu, da člena 5 in 6 Osnovne protisubvencijske uredbe uporabljata pojma „prejemnik“ v ednini, mogoče pojem „prejemnik“ razlagati tudi tako, da vključuje skupino družb.(84)
88. Menim, da razlikovanje, ki ga predlagata pritožnici, nima smisla.
89. Prvič, pritožnici ne utemeljujeta svojih trditev z navedbami virov ali sklicevanjem na sodno prakso.(85) Prav tako pa člena 5 in 6 Osnovne protisubvencijske uredbe ne vsebujeta pojmov, ki bi utemeljevali ozko razlago pojma „prejemnik“.
90. Drugič, široka razlaga tega pojma je v skladu z razlago, ki jo je Sodišče podalo v zvezi s podobnimi pojmi državne pomoči in konkurenčnega prava, in sicer v zvezi s pojmoma „gospodarska enota“ ali „podjetje“(86), ter tudi z razlago, ki jo je pritožbeni organ STO podal v zvezi s pojmom „prejemnik“, kot se uporablja v Sporazumu SIU.(87)
91. Tretjič, pristop, po katerem se subjekti, ki so z industrijskega in gospodarskega vidika del nedeljive celote, obravnavajo kot povezani, je v skladu z gospodarsko realnostjo, saj bi bilo sicer mogoče zaobiti protisubvencijske instrumente s prenosi kapitala znotraj skupine.(88)
92. Široka razlaga pojma „prejemnik“ je torej v skladu z namenom Osnovne protisubvencijske uredbe za „kompenzacijo kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Uniji povzroča škodo“.(89)
93. Zato menim, da mora Sodišče ugotoviti, da Splošno sodišče ni storilo napake, ko je sprejelo zgoraj navedeno razlago in potrdilo izračun, s katerim je Komisija določila znesek subvencije, ki sta jo prejeli pritožnici in proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.
94. Na podlagi tega Sodišču predlagam, naj zavrne prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑269/23 P.
VI. Stroški
95. Sodišče v skladu s členom 137 in členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če dokončno odloči v sporu.
96. V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
97. Po mojem mnenju zaradi navedenih razlogov pritožbi strank v tem postopku ne moreta biti uspešni, zato menim, da jima je treba naložiti, naj poleg svojih stroškov nosita tudi stroške, ki jih je imela Komisija v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.
98. Nasprotno pa bi morali združenji Tech-Fab Europe eV in European Glass Fibre Producers Association v skladu s členom 140(3) Poslovnika, ki se na podlagi člena 184(1) Poslovnika uporablja tudi za pritožbeni postopek, nositi vsako svoje stroške.
VII. Predlog
99. Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj:
– zavrne pritožbi kot neutemeljeni;
– potrdi sodbo z dne 1. marca 2023, Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics in Jushi Egypt for Fiberglass Industry/Komisija (T‑480/20, EU:T:2023:90), in sodbo z dne 1. marca 2023, Jushi Egypt for Fiberglass Industry/Komisija (T‑540/20, EU:T:2023:91);
– družbama Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE in Jushi Egypt Fiberglass Industry SAE naloži, naj poleg svojih stroškov nosita stroške, ki jih je imela Komisija v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku, in
– združenjima Tech-Fab Europe eV in European Glass Fibre Producers Association naloži, da nosita svoje stroške.