Language of document : ECLI:EU:T:2012:673

Zadeva T‑352/09

Novácke chemické závody a.s.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg kalcijevega karbida in magnezija za jeklarsko in plinsko industrijo v EGP, razen Irske, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cen in razdelitev trga – Globe – Obveznost obrazložitve – Sorazmernost – Enako obravnavanje – Smernice o načinu določanja zneska glob iz leta 2006 – Zmožnost plačila“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 12. decembra 2012

1.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračilni učinek globe – Diskrecijska pravica Komisije – Meje – Upoštevanje Smernic o načinu določanja glob, naloženih zaradi kršitev pravil o konkurenci – Spoštovanje načel sorazmernosti in enakega obravnavanja

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3)); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 37)

2.      Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena sodna pristojnost – Obseg – Povečanje globe, ki je bila naložena drugim podjetjem, ki niso mogla predložiti pripomb o tem vprašanju – Izključitev

(člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračilni učinek globe – Diskrecijska pravica Komisije – Uporaba enakega odstotka za vse udeležence omejevalnega sporazuma – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke 4, 19, 21 in 25)

4.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračilni učinek globe – Posebno povečanje za podjetja, katerih promet je posebno visok – Diskrecijska pravica Komisije

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 30)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Vloga vodje kršitve – Pojem – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

6.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Prezrtje, da ima omejevalni sporazum, katerega namen je omejevanje konkurence, naravo kršitve – Namerno storjena kršitev – Izključitev

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)

7.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga ali vloga „sledi svojemu vodji“ – Okoliščina, ki ni bila prevzeta v novih smernicah – Polje proste presoje Komisije

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)

8.      Pravo Unije – Načela – Pravica do obrambe – Uporaba izjav podjetja, ki jih je Komisija zbrala na podlagi obvestila o prizanesljivosti, v sodnem postopku – Kršitev pravice tega podjetja, da ni dolžno izpovedati zoper sebe – Neobstoj

(obvestili Komisije 2002/C 45/03 in 2006/C 298/11, točka 31)

9.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje inkriminiranega podjetja, ki je zunaj področja uporabe Obvestila o prizanesljivosti – Vključitev – Pogoji

(člen 81 ES; obvestili Komisije 2002/C 45/03 in 2006/C 210/02, točka 29)

10.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Smernice, ki jih sprejme Komisija – Možnost Komisije, da od njih odstopi – Meje – Spoštovanje načela enakega obravnavanja – Upoštevanje posebnih značilnosti podjetja, zlasti glede na nevarnost nesorazmernosti globe

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 37)

11.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Globa, naložena malemu ali srednje velikemu podjetju – Globa, ki glede na odstotek prometa presega globo, ki je bila naložena večjim podjetjem, ki so sodelovala pri isti kršitvi – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

12.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Globa, naložena malemu ali srednje velikemu podjetju – Globa, ki je po odstotku zelo blizu zgornji meji 10 % njegovega celotnega prometa – Višji odstotek, kot je bil naložen drugim udeležencem omejevalnega sporazuma – Kršitev, zgolj iz tega razloga, načela enakega obravnavanja – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

13.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Obveznost upoštevanja slabega finančnega stanja zadevnega podjetja – Neobstoj – Dejanska zmožnost plačila podjetja v posebnih socialnih in ekonomskih okoliščinah – Upoštevanje – Pogoji

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 35)

14.    Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o naložitvi glob – Navedba elementov presoje, na podlagi katerih je Komisija ocenila težo in trajanje kršitve – Zadostna navedba

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

15.    Konkurenca – Globe – Znesek – Primernost – Sodni nadzor – Elementi, ki jih lahko upošteva sodišče Unije – Informacije, ki niso vsebovane v odločbi o naložitvi globe in ki niso potrebne za njeno obrazložitev – Vključitev

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23 in 31)

16.    Konkurenca – Pravila Unije – Cilji – Odločba Komisije o naložitvi globe zaradi kršitve pravil o konkurenci – Kršitev člena 3(1)(g) ES – Neobstoj

(člena 3(1)(g) in 81 ES)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 43 do 48.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 49 do 51, 55 in 56.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 58 do 61.)

4.      V točki 30 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, je določena možnost Komisije in ne njena obveznost, da poveča globo podjetja, katerega promet zunaj prodaje blaga in sredstev, na katere se nanaša kršitev, je posebno velik.

Čeprav je glede tega iz te točke dejansko razvidno, da je to povečanje lahko potrebno za zagotovitev zadostnega odvračilnega učinka globe, iz tega ni mogoče nasprotno sklepati, da globa, ki ni določena v velikem odstotku celotnega prometa zadevnega podjetja, za to podjetje ne bo imela zadostnega odvračilnega učinka. Globa, določena v skladu z metodologijo v Smernicah, namreč načeloma pomeni velik odstotek vrednosti prodaje, ki jo je kaznovano podjetje realiziralo v sektorju, prizadetem s kršitvijo. Tako se bo za zadevno podjetje zaradi globe dobiček v tem sektorju občutno zmanjšal ali pa bo celo zabeležilo izgubo. Tudi če bi bil promet tega podjetja v tem sektorju le majhen delež njegovega celotnega prometa, ni mogoče vnaprej izključiti, da bi zmanjšanje dobičkov ali celo izguba v tem sektorju lahko imela odvračilni učinek, ker načeloma gospodarsko podjetje v določenem sektorju deluje zaradi ustvarjanja dobička.

Kadar podjetje tako poleg ohlapnega sklicevanja na domnevno velik celotni promet nekaterih udeležencev kartela ne navaja nobenega konkretnega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da bi Komisija morala uporabiti to možnost, Komisiji glede tega ni mogoče očitati nikakršne kršitve načel enakega obravnavanja in sorazmernosti.

(Glej točke od 62 do 64.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 76 do 80.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 84 do 89.)

7.      V točki 29 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, je določena prilagoditev osnovnega zneska globe glede na določene olajševalne okoliščine, ki so značilne za vsako zadevno podjetje. V tej točki je zlasti določen neizčrpen seznam olajševalnih okoliščin, ki jih je mogoče upoštevati. Vendar izključno pasivne vloge podjetja ali vloge sledi mojemu vodji pri udejanjanju kršitve ni na tem neizčrpnem seznamu, bila pa je izrecno določena v točki 3, prva alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ.

Čeprav glede tega Komisija ne sme odstopiti od pravil, ki si jih je sama določila, pa nasprotno lahko ta pravila svobodno spremeni ali jih nadomesti z novimi. V primeru, za katerega se uporabijo nova pravila, Komisiji ni mogoče očitati, da olajševalne okoliščine, ki ni določena z novimi pravili, ni upoštevala samo zato, ker je bila določena v prejšnjih pravilih. Dejstvo, da je Komisija v prejšnji praksi odločanja menila, da so nekateri elementi pomenili olajševalno okoliščino pri odmeri globe, namreč ne pomeni, da mora enako presojo uporabiti pri poznejši odločbi.

Vseeno pa olajševalne okoliščine, ki jih Komisija lahko upošteva, v točki 29 Smernic niso naštete izčrpno. Zato dejstvo, da v Smernicah med olajševalnimi okoliščinami ni našteta pasivna vloga podjetja, ki je sodelovalo pri kršitvi, ni ovira za upoštevanje te okoliščine za ta namen, če dokazuje, da je teža sodelovanja tega podjetja pri kršitvi manjša.

(Glej točke od 92 do 94.)

8.      Sodelovanje na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2002 je za zadevno podjetje popolnoma prostovoljno. Temu namreč nikakor ni treba predložiti dokazov o domnevanem omejevalnem sporazumu. Stopnja sodelovanja, v katero je pripravljeno privoliti podjetje med upravnim postopkom, je torej odvisna izključno od njegove volje in nikakor ni določena z navedenim obvestilom.

Poleg tega se od objave Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2006, kot je določeno v njegovi točki 31, podjetje, ki se odloči, da bo podalo izjavo zaradi zmanjšanja globe, zaveda, da bo – čeprav mu bo zmanjšanje odobreno le, če bo Komisija menila, da so izpolnjeni pogoji v obvestilu – ta izjava vsekakor tvorila del spisa in bo lahko uporabljena kot dokaz tudi proti svojemu avtorju.

Ker se je torej zadevno podjetje tako izjavo odločilo podati prostovoljno in ob popolni obveščenosti, se torej ne more uspešno sklicevati na načelo prepovedi samoobtožbe, na podlagi katerega zlasti Komisija podjetju ne more naložiti, naj ji posreduje odgovore, s katerimi bi bilo prisiljeno priznati obstoj kršitve, ki jo mora dokazati Komisija. Zato podjetje, ki je prošnjo za prizanesljivost vložilo prostovoljno in ne da bi to morala storiti, Komisiji ne more očitati, da se je v pisanjih pred Splošnim sodiščem oprla na to prošnjo za prizanesljivost.

(Glej točke od 110 do 113.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 114 in 115.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 135 do 148.)

11.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 158 do 160.)

12.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 161 do 164.)

13.    Komisija pri določanju zneska globe ni dolžna upoštevati finančnega primanjkljaja podjetja, saj bi tako dajala neupravičeno konkurenčno prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena razmeram na trgu.

Poleg tega to, da ukrep, ki ga sprejme neka institucija Unije, povzroči stečaj ali likvidacijo določenega podjetja, v pravu Unije samo po sebi ni prepovedano. Namreč, čeprav lahko likvidacija podjetja v njegovi zadevni pravni obliki škodi finančnim interesom lastnikov, delničarjev ali imetnikov deležev, vseeno ne pomeni, da zato osebni, premoženjski in nepremoženjski elementi, ki jih predstavlja podjetje, tudi sami izgubijo svojo vrednost.

Komisija si s sprejetjem točke 35 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, ni naložila obveznosti, ki bi bila v nasprotju s temi načeli. To potrjuje dejstvo, da v tej točki ni naveden stečaj podjetja, ampak se nanaša na položaj, ki je nastal v „posebnih socialnih in ekonomskih okoliščinah“, v katerem bi naložitev globe „nepopravljivo ogrozila gospodarsko sposobnost preživetja zadevnega podjetja in povzročila, da bi njegova sredstva izgubila vso svojo vrednost“.

Zato samo dejstvo, da naložitev globe zaradi kršitve pravil o konkurenci lahko povzroči stečaj zadevnega podjetja, ne zadošča za uporabo točke 35 Smernic. Čeprav stečaj podjetja škodi finančnim interesom zadevnih lastnikov ali delničarjev, ne pomeni nujno prenehanja zadevnega podjetja. To lahko obstaja še naprej, ali kot pravna oseba, ki je odgovorna za upravljanje podjetja v primeru rekapitalizacije družbe, za katero se je začel stečajni postopek, ali kot drug subjekt, ki v primeru popolnega prevzema sredstev in torej podjetja opravlja gospodarsko dejavnost tega subjekta. Tak celotni prevzem je lahko posledica prostovoljnega nakupa ali prisilne prodaje sredstev družbe v stečaju z nadaljevanjem njene dejavnosti.

Posledično je treba točko 35 Smernic, zlasti glede omembe izgube vse vrednosti sredstev zadevnega podjetja, razumeti, kot da se nanaša na položaj, v katerem bi bil prevzem podjetja ali vsaj njegovih sredstev, malo verjeten ali celo nemogoč. V takem primeru bi se sredstva podjetja v stečaju prodajala posamično in bi bilo verjetno, da se za mnoga od njih ne bi našel kupec ali da bi bila v najboljšem primeru prodana po zelo nizki ceni, zaradi česar bi bilo mogoče govoriti – tako kot je navedeno v točki 35 Smernic – o popolni izgubi njihove vrednosti.

Poleg tega je za uporabo te točke Smernic v skladu z njenim besedilom potreben tudi obstoj „posebnih socialnih in ekonomskih okoliščin“. Take okoliščine pomenijo posledice plačila globe, zlasti ker bi vodile do povečane brezposelnosti ali poslabšanja gospodarskih sektorjev, povezanih z zadevnim podjetjem.

(Glej točke od 186 do 190 in 192.)

14.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 203, 204 in 207.)

15.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 212.)

16.    Z določitvijo uvedbe sistema, ki zagotavlja, da na notranjem trgu ni izkrivljanja konkurence, se v členu 3(1)(g) ES a fortiori zahteva, da konkurenca ni izključena. Ta zahteva je tako bistvena, da bi bile brez nje številne določbe Pogodbe brezpredmetne. Tako za omejitve konkurence, ki so v tej pogodbi pod določenimi pogoji dovoljene zaradi razlogov nujnosti uskladitve različnih želenih ciljev, ta zahteva pomeni mejo, onkraj katere bi oslabitev konkurence lahko škodovala ciljem skupnega trga.

Vendar so ti preudarki neupoštevni za naložitev kazni podjetju, ki je kršilo pravila o konkurenci z udeležbo pri sporazumu med podjetji ali usklajenem ravnanju, katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v smislu člena 81(1) ES.

Komisija po ugotovitvi kršitve pravil o konkurenci naloži sankcije prav zato, da doseže cilj iz člena 3(1)(g) ES, in te naložitve očitno ni mogoče obravnavati kot kršitev navedene določbe.

(Glej točke od 235 do 237.)