Tožba, vložena 29. januarja 2014 – Iran Insurance proti Svetu

(Zadeva T-63/14)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Iran Insurance Company (Teheran, Iran) (zastopnik: D. Luff, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

točko 2 Priloge k Sklepu Sveta 2013/661/SZVP z dne 15. novembra 2013 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2013, L 306, str. 18) razglasi za nično;

točko 2 Priloge k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 1154/2013 z dne 15. novembra 2013 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2013, L 306, str. 3) razglasi za nično;

ugotovi, da se člen 20(1)(c) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP¹ , kakor je bil spremenjen s členom 1(7) Sklepa Sveta 2012/35/SZVP² z dne 23. januarja 2012, ter člena 23(2)(d) in 46(2) Uredbe št. 267/2012³ z dne 23. marca 2012 za tožečo stranko ne uporabljajo;

toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest razlogov.

1.    Prvi tožbeni razlog: razlog za uvrstitev Iran Insurance Company na seznam ni utemeljen. Tožeča stranka je jasno zanikala zagotavljanje finančne podpore iranski vladi. Tožeča stranka Iranu tudi ne zagotavlja podpore na jedrskem področju. Zato zahteve iz člena 20(1)(c) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP (kakor je bil naknadno spremenjen s členom 1(7) Sklepa Sveta 2012/35/SZVP z dne 23. januarja 2012, členom 1(8) Sklepa Sveta 2012/635/SZVP z dne 25. oktobra 2012 in s členom 1(2) Sklepa Sveta 2012/829/SZVP z dne 21. decembra 2012) in zahteve iz člena 23(2)(d) Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 (kakor je bil naknadno spremenjen s členom 1(11) Uredbe Sveta 1263/2012 z dne 21. decembra 2012) niso izpolnjene.

2.    Drugi tožbeni razlog: Svet je, ker je le iz razloga, da je Iran Insurance Company v vladnem lastništvu, tožečo stranko v primerjavi z drugimi iranskimi družbami v javni lasti, ki niso bile kaznovane, diskriminiral. S tem je Svet kršil načela enakosti, nediskriminacije in dobrega upravljanja.

3.    Tretji tožbeni razlog: Svet ni zadostno obrazložil odločitve, da ohrani tožečo stranko na seznamu sankcioniranih subjektov. Ob sklicevanju na „učinek ukrepov v okviru ciljev politike Unije“ ni opredelil vrste učinka, na katerega se sklicuje, in kako naj bi ukrepi dosegali tak učinek.

4.    Četrti tožbeni razlog: z ohranitvijo tožeče stranke na seznamu sankcioniranih družb je Svet zlorabil pooblastila. Svet je praktično zavrnil ravnanje v skladu s sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-12/11. Svet je spodkopal institucionalno zgradbo Evropske unije in pravico tožeče stranke do sodnega varstva in uporabe sodnih odločb. Prav tako se je Svet izognil lastnim odgovornostim in obveznostim iz Sklepa Sveta 2013/661/SZVP z dne 15. novembra 2013 in Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1154/2013 z dne 15. novembra 2013, ki jih je Sodišče v zgoraj omenjeni sodbi jasno opredelilo.

5.    Peti tožbeni razlog: Svet je kršil načelo varstva legitimnih pričakovanj s tem, da ni ravnalo v skladu s sodbo Sodišča, v kateri je bil Svet stranka v postopku proti tožeči stranki, v katerem je Svet izgubil; s tem, da ni sledil niti utemeljitvi in obrazložitvi te sodbe; s tem, da je napačno ugotovil dejansko stanje glede poslovanja tožeče stranke in njene domnevne vloge v zvezi z iransko vlado; s tem, da ni opravil niti najmanjše preiskave o dejanski vlogi in poslovanju tožeče stranke v Iranu, čeprav je Sodišče poudarilo, da je to pomemben vidik sistema sankcij EU proti Iranu; in s tem, da je vztrajal pri sankcijah še po 20. januarju 2014, ko je EU dovolila dejavnosti, ki ustvarjajo prihodek za Iran, saj se Iran ne obravnava več, kot da sodeluje v dejavnostih širjenja jedrskega orožja.

6.    Šesti tožbeni razlog: Svet je kršil načelo sorazmernosti.

____________

¹ Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP, (UL 2010, L 195, str. 39).

² Sklep Sveta 2012/35/SZVP z dne 23. januarja 2012 o spremembah Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu, (UL 2012, L 19, str. 22).

³ Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010, (UL 2012, L 88, str. 1).