Obvestilo v UL
Tožba Dominique Hardy proti Svetu Evropske unije in Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 7. junija 2004
(Zadeva T-208/04)
(Jezik postopka: francoščina)
Dominique Hardy, stanujoča v Coudeville-plage (Francija), ki jo zastopa Jean-François Péricaud, avocat, je dne 7. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Svetu Evropske unije in Komisiji Evropskih skupnosti.
Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:
razsodi, da je Evropska skupnost odgovorna gospe Hardy, da je na protipraven način sprejela in nato uporabljala člen 5 Carinskega zakonika Skupnosti v škodo pomorskih posrednikov;
podredno razsodi, da je Evropska skupnost odgovorna gospe Hardy, ker je na dopusten način sprejela in nato uporabljala člen 5 Carinskega zakonika Skupnosti, in s slednjim povzročila neobičajno in izredno škodo;
Svetu in Komisiji nerazdelno naloži plačilo zneska 60.510 EUR v korist gospe Hardy, podrejeno znesek 47.829 EUR, v obeh primerih skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitev te odškodninske tožbe;
Svetu in Komisiji nerazdelno naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene navedbe
Tožeča stranka navaja, da je, takoj po vložitvi tožbe Komisije proti francoski državi zaradi neizpolnitve obveznosti, Francija z namenom, da se uskladi francoska zakonodaja s členom 5 Uredbe št. 2913/92
1, ukinila prevozni monopol pomorskih posrednikov na carini, katerih članica je tožeča stranka. Po mnenju tožeče stranke ukinitev monopola izhaja neposredno iz uporabe člena 5 Uredbe št. 2913/92 in tako neposredno sodi v ureditev Evropske skupnosti
.Primarno tožeča stranka navaja, da sprejem člena 5 Uredbe št. 2913/92 predstavlja protipravno ravnanje, ki Skupnosti nalaga odgovornost.
Najprej tožeča stranka trdi, da naj bi ta člen kršil posebne določbe člena 45 Pogodbe ES, v okviru katerega je glede na carinsko zakonodajo dejavnost pomorskega posredništva povezana z izvajanjem javne oblasti.
Tožeča stranka nadalje navaja kršitev načel pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo. Na eni strani trdi, da člen 5 Uredbe št. 2913/92 določa pojem "predložitev blaga carini", ki se razlikuje od pojma "prevoz na carino", ki ga dejansko izvajajo pomorski posredniki. Po mnenju tožeče stranke bi bila analogna razlaga tega člena v nasprotju z načelom pravne varnosti. Po drugi strani se tožeča stranka sklicuje na kršitev njenega zaupanje v pravo zaradi neobstoja prehodnih ukrepov in zaradi dejstva, da so bili francoski pomorski posredniki kot edini v Skupnosti nepretrgoma izključeni iz prejšnjih ukrepov liberalizacije.
Tožeča stranka med drugim navaja kršitev načela enakosti in sorazmernosti zaradi pomanjkanja prehodnih ukrepov. Nazadnje še navaja kršitev pravic glede koristi, ker jim je odprava monopola prinesla neprenosna bremena, slednja so izgubila vso svojo vrednost.
Podredno tožeča stranka trdi, da naj bi bila Skupnost brez krivde odškodninsko zavezana za nastalo neobičajno in izredno škodo. Po mnenju tožeče stranke je škoda neobičajna, ker izguba prodajne vrednosti dajatve in marže dobička presega meje običajnega gospodarskega tveganja in je izredna, ker naj bi pomorski posredniki predstavljali kategorijo, ki se jasno razlikuje od gospodarskih subjektov.
____________1 - Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1)