Zadevi T-383/06 in T-71/07

Icuna.Com SCRL

proti

Evropskemu parlamentu

„Ničnostna tožba – Odškodninska tožba – Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa Skupnosti – Zavrnitev ponudbe – Odločitev o preklicu razpisnega postopka – Tožba, ki je očitno brez pravne podlage – Ustavitev postopka“

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo

(člen 230, četrti odstavek, ES)

2.      Proračun Evropskih skupnosti – Finančna uredba – Določbe, ki se uporabljajo za postopke oddaje javnih naročil

(Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 101, prvi odstavek)

3.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznosti – Obseg – Sklicevanje na pravno podlago akta

(člen 253 ES)

4.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dovolj resna kršitev prava Skupnosti

(člen 288, drugi odstavek, ES)

1.      Sklep Evropskega parlamenta o preklicu postopka javnega razpisa za oddajo javnega naročila ima neposredne učinke na pravni položaj podjetja, ki je ponudnik, ker je bila v zvezi s preklicem tega celotnega postopka posledica tega sklepa ne le razveljavitev sklepa o zavrnitvi njegove ponudbe, ampak tudi sklepa, s katerim je bil razveljavljen sklep o oddaji naročila temu podjetju, in sklepa, s katerim mu je bilo naročilo oddano. Iz istih razlogov ta sklep posega v položaj tega podjetja, ki ima tako interes, da se ta razveljavi. Poleg tega se sklep tudi posamično nanaša na to podjetje, ker je bilo to edini ponudnik, ki ji je bilo dodeljeno naročilo v okviru preklicanega javnega razpisa. Ta element je tak, da jo individualizira glede na vse druge neizbrane ponudnike.

(Glej točki 47 in 48.)

2.      Člena 101, prvi odstavek, Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, pri odstopu od naročila ali preklicu postopka javnega razpisa s strani naročnika po eni strani ureja konflikt med zasebnimi interesi ponudnikov in dobitnika ter splošnim interesom naročnika. Dejansko je treba v okviru uporabe te določbe ločiti dve stopnji.

Prvič, pred podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom naročnik ni zavezan in lahko zato v okviru naloge, ki jo predstavlja javni interes, svobodno odstopi od naročila oziroma prekliče javni razpis. Člen 101 te uredbe v tem primeru izključuje vsako pravico kandidatov oziroma ponudnikov do odškodnine zaradi takega odstopa oziroma preklica.

Drugič, po podpisu pogodbe je naročnik pogodbeno zavezan izbranemu ponudniku. Zato načeloma ne more enostransko odstopiti od naročila oziroma preklicati postopka javnega razpisa. Drugače lahko ravna le v izjemnih okoliščinah, kot so podane v primeru, v katerem sta se stranki sporazumno odločili za razvezo pogodbe.

Z razlago člena 101, prvi odstavek, te uredbe, v skladu s katero bi naročnik po podpisu pogodbe z izbranim ponudnikom izgubil pristojnost za preklic postopka oddaje javnega naročila, čeprav bi se izbrani ponudnik odpovedal sklenitvi pogodbe, v primeru ko je naročnik po podpisu pogodbe ugotovil morebitne nepravilnosti v postopku oddaje naročila, bi tvegali, da se stranke tega postopka postavi v brezizhoden položaj. Po eni strani bi jih izvrševanje pogodbe v tem položaju izpostavilo tveganju, da bo odrejen odlog izvršitve oziroma da bo sklep o oddaji razglašen za ničnega po tožbi neizbranega ponudnika pred Sodiščem prve stopnje. Po drugi strani naročnik ne bi mogel preklicati postopka naročila oziroma od njega odstopiti, čeprav bi se izbrani ponudnik odpovedal sklenitvi pogodbe. Sicer pa člena 101 finančne uredbe ni mogoče razlagati tako, da nasprotuje skupni volji pogodbenih strank, da to pogodbo razveljavita, ne da bi bil prej določen začetek za njeno izvrševanje. V takem položaju mora imeti naročnik tako pravico preklicati postopek javnega razpisa.

(Glej točke od 58 do 61.)

3.      Obseg obveznosti obrazložitve je odvisen od narave zadevnega akta in okvira, v katerem je bil sprejet. Obrazložitev mora jasno in nedvoumno podati sklepanje institucije, tako da, prvič, zadevnim osebam daje zadostne podatke, da ugotovijo, ali je akt utemeljen ali pa je pri njem morda podana napaka, ki dopušča izpodbijanje njegove veljavnosti, in, drugič, sodišču Skupnosti omogoča, da opravi nadzor zakonitosti.

Kar zadeva navedbo pravne podlage pravnega akta, opustitev navedbe natančne določbe ne pomeni nujno bistvene pomanjkljivosti, če je mogoče pravno podlago akta določiti na podlagi drugih elementov in če ta navedba ni nepogrešljiva, razen če so brez nje zadevne stranke in sodišče Skupnosti v negotovosti glede natančne pravne podlage.

(Glej točki 67 in 68.)

Nepogodbena odgovornost Skupnosti iz člena 288, drugi odstavek, ES je podrejena izpolnitvi vseh pogojev, torej nezakonitosti ravnanja, ki se ga očita institucijam, dejanskosti škode ter obstoju vzročne zveze med očitanim ravnanjem in navedeno škodo. Ker so ti trije pogoji za nastanek odgovornosti kumulativni, se odškodninska tožba zavrne, če ni izpolnjen eden od njih.

Glede prvega od teh pogojev mora nezakonito ravnanje, očitano instituciji Skupnosti, pomeniti dovolj resno kršitev pravnega pravila, ki posameznikom daje pravice.

Kadar je zahtevek zainteresirane stranke za razglasitev ničnosti očitno brez pravne podlage, ker institucija ni ravnala nezakonito, pri čemer odškodninski zahtevek temelji na istih trditvah, kot so bile podane v podporo zahtevku za razglasitev ničnosti, je treba ta odškodninski zahtevek zavrniti, kot da je prav tako očitno brez pravne podlage, glede na to, da ni podana resna kršitev pravnega pravila, ki posameznikom daje pravice.

(Glej točke od 77 do 79 in 81.)